Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.
Zakladi naše dediščine
Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik.
Zakladi naše dediščine
Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.
Pojdite in učite
Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V tokratni oddaji smo se ozrli tudi 60 let nazaj, toliko namreč mineva od ustanovitve Gibanja Pot, tednov duhovnosti, katerih pobudnik je duhovnik Vinko Kobal. O poslanstvu gibanja je spregovoril duhovnik Tomaž Kodrič. V župniji Kokrica pa so postavili zanimivo misijonsko knjigobežnico, ki skrbi za duhovno in kulturno vsebino faranov in krajanov.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče