Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Nataša LičenMirjam Judež

kultura narava

17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Nataša LičenMirjam Judež

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Nataša LičenMirjam Judež

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 3. 2025
Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

VEČ ...|11. 3. 2025
Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 3. 2025
Pust širokih ust

Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.

Pust širokih ust

Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Pust širokih ust

Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.

VEČ ...|4. 3. 2025
Pust širokih ust

Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.

Maja Morela

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 2. 2025
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

kultura

Zakladi naše dediščine

Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

VEČ ...|25. 2. 2025
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Nataša Ličen

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 2. 2025
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

VEČ ...|18. 2. 2025
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 2. 2025
Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

VEČ ...|11. 2. 2025
Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 4. 2025
Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2025
Cilj poti

Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Cilj poti

Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 4. 2025
Žalostni del dne 4. 4.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Žalostni del dne 4. 4.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 4. 2025
Izidor Seviljski

Izidor Seviljski

Jure Sešek

duhovnostspomin