Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.
Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.
Zakladi naše dediščine
Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.
Zakladi naše dediščine
Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.
Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Pogovor o
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Pojdite in učite
V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče