Is podcast Materni jezik Is podcast
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Nataša Ličen

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 7. 2024
Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

kultura dediščina izročilo ročno delo

Zakladi naše dediščine

Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

VEČ ...|16. 7. 2024
Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo ročno delo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 7. 2024
Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

kultura narava dediščina izročil zgodovina

Zakladi naše dediščine

Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

VEČ ...|9. 7. 2024
Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročil zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 7. 2024
Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

VEČ ...|2. 7. 2024
Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 6. 2024
Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

kultura dediščina izročilo družba spomin praznik

Zakladi naše dediščine

Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

VEČ ...|25. 6. 2024
Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba spomin praznik

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Tanja Dominko

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 7. 2024
V Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg.  V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

V Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg.  V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2024
Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Dr. Helena Jaklitsch

komentar

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2024
Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Blaž Lesnik

komentarokoljepolitikazaščita naravekratkoročni interesiMagnificokoncertTivoli

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2024
Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2024
Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

s. Meta Potočnik

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor