Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

22. 3. 2022
Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

Nataša Ličen

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

Nataša Ličen

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

VEČ ...|6. 1. 2026
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

VEČ ...|30. 12. 2025
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

VEČ ...|23. 12. 2025
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

VEČ ...|16. 12. 2025
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

VEČ ...|9. 12. 2025
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

VEČ ...|2. 12. 2025
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

VEČ ...|25. 11. 2025
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

VEČ ...|18. 11. 2025
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Hvaležnost za preizkušnje

»Hvaljen, moj Gospod, v onih,

ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,

in prenašajo slabosti in trpljenje.

Blagor njim, ki ostanejo v miru,«

 

Hvaležnost za preizkušnje

»Hvaljen, moj Gospod, v onih,

ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,

in prenašajo slabosti in trpljenje.

Blagor njim, ki ostanejo v miru,«

 

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Poklon čedermacema in 50 let Beneškega gledališča

V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.

Poklon čedermacema in 50 let Beneškega gledališča

V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Svetovalnica

VEČ ... |
Stiske mladih danes - rešitve in pot naprej

Posvetili smo se vprašanjem, ki zadevajo številne družine: kakšne stiske doživljajo mladi danes in kako jim lahko pomagamo? Naša gostja je bila svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje Špela Potočnik, ki je inštruktorica metode TRE. Gre za tehniko preprostih vaj za sproščanje napetosti, stresa in travm. Zakaj so stiske mladih danes tako pogoste? Kako jih prepoznati in se nanje odzvati?

Stiske mladih danes - rešitve in pot naprej

Posvetili smo se vprašanjem, ki zadevajo številne družine: kakšne stiske doživljajo mladi danes in kako jim lahko pomagamo? Naša gostja je bila svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje Špela Potočnik, ki je inštruktorica metode TRE. Gre za tehniko preprostih vaj za sproščanje napetosti, stresa in travm. Zakaj so stiske mladih danes tako pogoste? Kako jih prepoznati in se nanje odzvati?

Blaž Lesnik

svetovanjemladistiskastrespritiskiduševnost

Za življenje

VEČ ... |
Kaj pustiti za seboj, da lahko začneš na novo?

Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si

Kaj pustiti za seboj, da lahko začneš na novo?

Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosinovo letoodpuščanjevzgojaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Kako do večjega dohodka na EKO kmetijah? Zakaj gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa?

Ustavili smo se ob vprašanju, kako do večjega in predvsem stabilnega dohodka na EKO kmetijah. Slišali boste, kako na to odgovarja ekološki kmet Zvonko Pukšič, ki smo ga gostili v 17 epizodi Podkasta Rast Z Ireno Orešnik pa smo se pogovarjali, zakaj hribovski in gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa.

Kako do večjega dohodka na EKO kmetijah? Zakaj gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa?

Ustavili smo se ob vprašanju, kako do večjega in predvsem stabilnega dohodka na EKO kmetijah. Slišali boste, kako na to odgovarja ekološki kmet Zvonko Pukšič, ki smo ga gostili v 17 epizodi Podkasta Rast Z Ireno Orešnik pa smo se pogovarjali, zakaj hribovski in gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa.

Robert Božič

kmetijstvogorski kmetjeEKOdohodek

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 22. del

V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.» 

Pot do Resnice, 22. del

V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.» 

Radio Ognjišče

knjiga

Via positiva

VEČ ... |
Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Nataša Ličen

pogovordediščinaizročilozgodovinadružbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Umrl je urednik Silvester Čuk

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

Umrl je urednik Silvester Čuk

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSilvester ČukRevija Ognjišče