Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah.
Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.
Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.
Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.
Zakladi naše dediščine
Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade.
Zakladi naše dediščine
Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade.

Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Za življenje
Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob vprašanju, kako do večjega in predvsem stabilnega dohodka na EKO kmetijah. Slišali boste, kako na to odgovarja ekološki kmet Zvonko Pukšič, ki smo ga gostili v 17 epizodi Podkasta Rast. Z Ireno Orešnik pa smo se pogovarjali, zakaj hribovski in gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa.
Komentar tedna
Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. januar 2026 ob 05-ih
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.
Pojdite in učite
Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako.