Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.
5. 1. 2020
Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

Petra Stopar

VEČ ...|5. 1. 2020
Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

Petra Stopar

duhovnostcerkevslovenijadruzinapraznovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Bliža se svetovni molitveni dan 2026

V oddaji smo predstavili bogoslužje Svetovnega molitvenega dne, ki bo v večini slovenskih krajev potekal na prvi petek v marcu. Kakšen je pomen tega mednarodnega gibanja in kaj bo v ospredju letošnjih srečanj, nam je povedala članica društva SMD Marjeta Žebovec.

Bliža se svetovni molitveni dan 2026

V oddaji smo predstavili bogoslužje Svetovnega molitvenega dne, ki bo v večini slovenskih krajev potekal na prvi petek v marcu. Kakšen je pomen tega mednarodnega gibanja in kaj bo v ospredju letošnjih srečanj, nam je povedala članica društva SMD Marjeta Žebovec.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Bliža se svetovni molitveni dan 2026

V oddaji smo predstavili bogoslužje Svetovnega molitvenega dne, ki bo v večini slovenskih krajev potekal na prvi petek v marcu. Kakšen je pomen tega mednarodnega gibanja in kaj bo v ospredju letošnjih srečanj, nam je povedala članica društva SMD Marjeta Žebovec.

VEČ ...|22. 2. 2026
Bliža se svetovni molitveni dan 2026

V oddaji smo predstavili bogoslužje Svetovnega molitvenega dne, ki bo v večini slovenskih krajev potekal na prvi petek v marcu. Kakšen je pomen tega mednarodnega gibanja in kaj bo v ospredju letošnjih srečanj, nam je povedala članica društva SMD Marjeta Žebovec.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Gnidovčeva nedelja, svetovni dan bolnikov, srečanje otroških zborov na Rakovniku

Tokratna oddaj Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla nekaj utrinkov s praznovanja Gnidovčeve nedelje in svetovnega dneva bolnikov – praznika Lurške Matere Božje v Novem mestu. Ob koncu nam je družbo delala več kot 770 glava množica otrok, ki se je na kulturni praznik zbrala v cerkvi na Rakovniku v Ljubljani, tam je potekalo srečanje otroških pevskih zborov.

Gnidovčeva nedelja, svetovni dan bolnikov, srečanje otroških zborov na Rakovniku

Tokratna oddaj Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla nekaj utrinkov s praznovanja Gnidovčeve nedelje in svetovnega dneva bolnikov – praznika Lurške Matere Božje v Novem mestu. Ob koncu nam je družbo delala več kot 770 glava množica otrok, ki se je na kulturni praznik zbrala v cerkvi na Rakovniku v Ljubljani, tam je potekalo srečanje otroških pevskih zborov.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Gnidovčeva nedelja, svetovni dan bolnikov, srečanje otroških zborov na Rakovniku

Tokratna oddaj Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla nekaj utrinkov s praznovanja Gnidovčeve nedelje in svetovnega dneva bolnikov – praznika Lurške Matere Božje v Novem mestu. Ob koncu nam je družbo delala več kot 770 glava množica otrok, ki se je na kulturni praznik zbrala v cerkvi na Rakovniku v Ljubljani, tam je potekalo srečanje otroških pevskih zborov.

VEČ ...|15. 2. 2026
Gnidovčeva nedelja, svetovni dan bolnikov, srečanje otroških zborov na Rakovniku

Tokratna oddaj Utrip Cerkve v Sloveniji je prinesla nekaj utrinkov s praznovanja Gnidovčeve nedelje in svetovnega dneva bolnikov – praznika Lurške Matere Božje v Novem mestu. Ob koncu nam je družbo delala več kot 770 glava množica otrok, ki se je na kulturni praznik zbrala v cerkvi na Rakovniku v Ljubljani, tam je potekalo srečanje otroških pevskih zborov.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Teologija in kultura, odmevi svečnice

Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo govorili o pomenu teologije za današnjo družbo in kulturo ter o vlogi Teološke fakultete na tem področju. Naš sogovornik je bil dekan doc. dr. Tadej Stegu.

Teologija in kultura, odmevi svečnice

Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo govorili o pomenu teologije za današnjo družbo in kulturo ter o vlogi Teološke fakultete na tem področju. Naš sogovornik je bil dekan doc. dr. Tadej Stegu.

duhovnostinfopogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Teologija in kultura, odmevi svečnice

Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo govorili o pomenu teologije za današnjo družbo in kulturo ter o vlogi Teološke fakultete na tem področju. Naš sogovornik je bil dekan doc. dr. Tadej Stegu.

VEČ ...|8. 2. 2026
Teologija in kultura, odmevi svečnice

Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo govorili o pomenu teologije za današnjo družbo in kulturo ter o vlogi Teološke fakultete na tem področju. Naš sogovornik je bil dekan doc. dr. Tadej Stegu.

Petra Stopar

duhovnostinfopogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Volitve v Župnijsko pastoralne svete

Tudi Cerkev v Sloveniji letos čakajo volitve. Na prvo postno nedeljo, 22. februarja, bo namreč po naših župnijah potekala izbira novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Kako bodo volitve potekale in kakšno vlogo sploh imajo ŽPS-ji, sta nam v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji več povedala Igor Dolinšek in Neža Novak, ki prihajata iz Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana.

Volitve v Župnijsko pastoralne svete

Tudi Cerkev v Sloveniji letos čakajo volitve. Na prvo postno nedeljo, 22. februarja, bo namreč po naših župnijah potekala izbira novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Kako bodo volitve potekale in kakšno vlogo sploh imajo ŽPS-ji, sta nam v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji več povedala Igor Dolinšek in Neža Novak, ki prihajata iz Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Volitve v Župnijsko pastoralne svete

Tudi Cerkev v Sloveniji letos čakajo volitve. Na prvo postno nedeljo, 22. februarja, bo namreč po naših župnijah potekala izbira novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Kako bodo volitve potekale in kakšno vlogo sploh imajo ŽPS-ji, sta nam v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji več povedala Igor Dolinšek in Neža Novak, ki prihajata iz Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana.

VEČ ...|1. 2. 2026
Volitve v Župnijsko pastoralne svete

Tudi Cerkev v Sloveniji letos čakajo volitve. Na prvo postno nedeljo, 22. februarja, bo namreč po naših župnijah potekala izbira novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Kako bodo volitve potekale in kakšno vlogo sploh imajo ŽPS-ji, sta nam v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji več povedala Igor Dolinšek in Neža Novak, ki prihajata iz Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Nedelja Božje besede, škofje o obisku ad limina

V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.

Nedelja Božje besede, škofje o obisku ad limina

V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nedelja Božje besede, škofje o obisku ad limina

V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.

VEČ ...|25. 1. 2026
Nedelja Božje besede, škofje o obisku ad limina

V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.

Petra Stopar Rok Mihevc

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
O obisku Ad limina Apostolorum, Svetopisemski maraton

Po zaključku obiska Ad limina Apostolorum slovenskih škofov v Rimu smo prisluhnili njihovim mislim in kronološko pogledali, katere vse ustanove v Vatikanu so obiskali. Ogreli pa smo se tudi pred Svetopisemskim maratonom, ki se začne v četrtek. Prisluhnili smo Evi Strajnar, ki nam je povedala nekaj več o spremljevalnih dogodkih in postregla še z nekaj zanimivostmi, npr. kdo med drugim tudi prevzame nočne termine branja Božje besede.

O obisku Ad limina Apostolorum, Svetopisemski maraton

Po zaključku obiska Ad limina Apostolorum slovenskih škofov v Rimu smo prisluhnili njihovim mislim in kronološko pogledali, katere vse ustanove v Vatikanu so obiskali. Ogreli pa smo se tudi pred Svetopisemskim maratonom, ki se začne v četrtek. Prisluhnili smo Evi Strajnar, ki nam je povedala nekaj več o spremljevalnih dogodkih in postregla še z nekaj zanimivostmi, npr. kdo med drugim tudi prevzame nočne termine branja Božje besede.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

O obisku Ad limina Apostolorum, Svetopisemski maraton

Po zaključku obiska Ad limina Apostolorum slovenskih škofov v Rimu smo prisluhnili njihovim mislim in kronološko pogledali, katere vse ustanove v Vatikanu so obiskali. Ogreli pa smo se tudi pred Svetopisemskim maratonom, ki se začne v četrtek. Prisluhnili smo Evi Strajnar, ki nam je povedala nekaj več o spremljevalnih dogodkih in postregla še z nekaj zanimivostmi, npr. kdo med drugim tudi prevzame nočne termine branja Božje besede.

VEČ ...|18. 1. 2026
O obisku Ad limina Apostolorum, Svetopisemski maraton

Po zaključku obiska Ad limina Apostolorum slovenskih škofov v Rimu smo prisluhnili njihovim mislim in kronološko pogledali, katere vse ustanove v Vatikanu so obiskali. Ogreli pa smo se tudi pred Svetopisemskim maratonom, ki se začne v četrtek. Prisluhnili smo Evi Strajnar, ki nam je povedala nekaj več o spremljevalnih dogodkih in postregla še z nekaj zanimivostmi, npr. kdo med drugim tudi prevzame nočne termine branja Božje besede.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Mesec verskega tiska

V oddaji smo se v duhu januarja - meseca verskega tiska - pogovarjali z Darjo Šneberger Brežnik, dolgoletno urednico revije Božje okolje, ki je v slovenskem medijskem prostoru prisotna že več 49. leto. Ravno v mesecu verskega tiska pa je odšel k Bogu duhovnik, prevajalec in dolgoletni soustvarjalec revije Ognjišče Silvester Čuk.

Mesec verskega tiska

V oddaji smo se v duhu januarja - meseca verskega tiska - pogovarjali z Darjo Šneberger Brežnik, dolgoletno urednico revije Božje okolje, ki je v slovenskem medijskem prostoru prisotna že več 49. leto. Ravno v mesecu verskega tiska pa je odšel k Bogu duhovnik, prevajalec in dolgoletni soustvarjalec revije Ognjišče Silvester Čuk.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Mesec verskega tiska

V oddaji smo se v duhu januarja - meseca verskega tiska - pogovarjali z Darjo Šneberger Brežnik, dolgoletno urednico revije Božje okolje, ki je v slovenskem medijskem prostoru prisotna že več 49. leto. Ravno v mesecu verskega tiska pa je odšel k Bogu duhovnik, prevajalec in dolgoletni soustvarjalec revije Ognjišče Silvester Čuk.

VEČ ...|11. 1. 2026
Mesec verskega tiska

V oddaji smo se v duhu januarja - meseca verskega tiska - pogovarjali z Darjo Šneberger Brežnik, dolgoletno urednico revije Božje okolje, ki je v slovenskem medijskem prostoru prisotna že več 49. leto. Ravno v mesecu verskega tiska pa je odšel k Bogu duhovnik, prevajalec in dolgoletni soustvarjalec revije Ognjišče Silvester Čuk.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Zaprtje svetega leta, Škofjeloški pasijon

V tokratni oddaji smo prisluhnili mislim slovenskih škofov, ki so na praznik svete Družine darovali svete maše ob zaprtju svetega leta. In ker bo leto 2026 po dolgih letih tudi leto Škofjeloškega pasijona, smo se ozrli še v postni in velikonočni čas, ko bo tudi uprizorjen. Pogovarjali smo se s sodelavcem Alenom Prelesnikom.

Zaprtje svetega leta, Škofjeloški pasijon

V tokratni oddaji smo prisluhnili mislim slovenskih škofov, ki so na praznik svete Družine darovali svete maše ob zaprtju svetega leta. In ker bo leto 2026 po dolgih letih tudi leto Škofjeloškega pasijona, smo se ozrli še v postni in velikonočni čas, ko bo tudi uprizorjen. Pogovarjali smo se s sodelavcem Alenom Prelesnikom.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Zaprtje svetega leta, Škofjeloški pasijon

V tokratni oddaji smo prisluhnili mislim slovenskih škofov, ki so na praznik svete Družine darovali svete maše ob zaprtju svetega leta. In ker bo leto 2026 po dolgih letih tudi leto Škofjeloškega pasijona, smo se ozrli še v postni in velikonočni čas, ko bo tudi uprizorjen. Pogovarjali smo se s sodelavcem Alenom Prelesnikom.

VEČ ...|4. 1. 2026
Zaprtje svetega leta, Škofjeloški pasijon

V tokratni oddaji smo prisluhnili mislim slovenskih škofov, ki so na praznik svete Družine darovali svete maše ob zaprtju svetega leta. In ker bo leto 2026 po dolgih letih tudi leto Škofjeloškega pasijona, smo se ozrli še v postni in velikonočni čas, ko bo tudi uprizorjen. Pogovarjali smo se s sodelavcem Alenom Prelesnikom.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Utrip Cerkve v Sloveniji

To je pregledna oddaja, v kateri lahko slišite različne novice in prispevke iz slovenskih župnij in škofij.

Rok Mihevc

Petra Stopar

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Jure Sešek

svetovanjeAleš Jelnikarstrešna okna

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče