Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 12-ih

Radio Ognjišče

27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 12-ih

Radio Ognjišče

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 12-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 18-ih

Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 18-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 18-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 18-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 17-ih

Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 17-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 17-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 17-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 16-ih

Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 16-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 16-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 16-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 15-ih

Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 15-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 15-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 15-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 14-ih

Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 14-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 14-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 14-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 13-ih

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 13-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 13-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 13-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 11-ih

Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 11-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 11-ih
VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 11-ih

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|27. 10. 2025
Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 10. 2025
O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 10. 2025
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik