Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Postati boljši

Študent je prišel k znanemu francoskemu filozofu in znanstveniku Blaisu Pascalu in rekel: Če bi imel tvojo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Dediščina papeža Frančiška

S p. Robertom Bahčičem, dr. Igorjem Bahovcem, Darjo Kálamar Frece, Barbaro Kastelec in zakoncema Sitar smo osvetlili dediščino, ki nam jo ob svojem odhodu zapušča papež Frančišek. 

Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.