Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.
V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.
Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.
Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.
V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.
Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.
Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Pevci zapojte, godci zagodte
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.
Pevci zapojte, godci zagodte
Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
13. februarja je v Studenicah potekala območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – Odsev v organizaciji Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Slovenska Bistrica. Na prireditvi je nastopilo 16 skupin in odlomke s srečanja prinaša prva marčevska oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
13. februarja je v Studenicah potekala območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – Odsev v organizaciji Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Slovenska Bistrica. Na prireditvi je nastopilo 16 skupin in odlomke s srečanja prinaša prva marčevska oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Moja zgodba
Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo.
Kmetijska oddaja
V mesecu januarju smo obiskali vinogradniško kmetijo Lipovec v Ljutomeru , ki sta jo predstavila Marija in Marjan Lipovec. Pogledali smo v zgodovino kmetije in v današnje delo ter načrte. K pogovoru pa smo povabili tudi mag. Jožeta Moharja iz semenarske hiše Agrosaat Slovenija. Letošnje suho spomladansko vreme zaznamuje njivsko pridelavo, smo pa tudi že v času, ki je primeren za setev trav in tudi travno deteljnih mešanic, ki se kasneje nadaljuje s setvijo koruze in soje.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili nekdanja ustavna sodnika dr. Klemna Jakliča in Jana Zobca. Spregovorila sta o ustavnem sodišču, volitvah in zaupanju v demokracijo. Odprli smo tudi vprašanja korupcije in odziva pravne države ter kakšna je vloga medijev v današnjem političnem prostoru.
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hótimir Tivádar se je tokrat ustavil pri pregibanju večbesednih imen. Tako smo se srečali z Realom Madridom in Atleticom Madridom pa z Manchester Cityjem, Ano Marijo Lampič, Ursulo von der Leyen in še kom.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasila se je poslušalka, ki ji potica ni preveč dobro uspela, ni rahla, kot bi morala biti. S sestro Nikolino sta ugotavljali, kaj bi lahko bilo narobe. Druga poslušalka je spomnila, da bi lahko kvas ne deloval oziroma prijel, če je bil pregret ali je prišel v stik s soljo. No, sestra Nikolina pa je prvi poslušalki svetovala, da tako potico lahko uporabi pri pripravi narastka. Lahko je samo s potico ali pa s potico in kruhom. Slednje nareže na kocke, na vrhu naloži dušeno sadje (jabolka) ali iz kompota in sadje iz skrinje (maline ...), kakšno suho slivo, rozine ... prelije z jajčnim mlekom, da bo jed res sočna in zapeče v pečici. To je lahko krasna večerja, krasen poobedek ali pa nekaj kar postrežemo ob enolončnici.
Duhovna misel
Verjetno ste že naleteli na to sodobno dilemo, oziroma sprejemanje prvega in zavračanje drugega. Sodba ni naša, kar nas opominja Jezus, besede svetega Ireneja Lyonskega pa so lahko opomin vsem ...