Is podcast
Temperature v drugi polovici novembra se ponavadi že spustijo pod ledišče. Kaj to pomeni za zelenjavo na naših vrtovih in kako nam pozimi lahko pridejo prav tudi rastlinjaki, če jih imamo, pa smo se v Svetovalnici pogovarjali z Mišo Pušenjak, specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Temperature v drugi polovici novembra se ponavadi že spustijo pod ledišče. Kaj to pomeni za zelenjavo na naših vrtovih in kako nam pozimi lahko pridejo prav tudi rastlinjaki, če jih imamo, pa smo se v Svetovalnici pogovarjali z Mišo Pušenjak, specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Temperature v drugi polovici novembra se ponavadi že spustijo pod ledišče. Kaj to pomeni za zelenjavo na naših vrtovih in kako nam pozimi lahko pridejo prav tudi rastlinjaki, če jih imamo, pa smo se v Svetovalnici pogovarjali z Mišo Pušenjak, specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami bo Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja - ob 8. uri!
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami bo Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja - ob 8. uri!
Nataša Černila Zajc z Ekosklada nam je predstavila dva aktualna razpisa za občane, s katerimi želijo spodbuditi energetsko varčne naložbe v naše domove in naša prevozna sredstva.
Nataša Černila Zajc z Ekosklada nam je predstavila dva aktualna razpisa za občane, s katerimi želijo spodbuditi energetsko varčne naložbe v naše domove in naša prevozna sredstva.
V oddaji smo govorili o boleznih ledvic in njihovem zdravljenju, kako je z dializo in presaditvijo ledvic. Z nami je bil predstojnik kliničniga oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana dr. Miha Arnol.
V oddaji smo govorili o boleznih ledvic in njihovem zdravljenju, kako je z dializo in presaditvijo ledvic. Z nami je bil predstojnik kliničniga oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana dr. Miha Arnol.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Z Dragom Jerebicem iz Inštituta Bližina smo govorili bomo o izzivih v partnerski zvezi. Kateri so znaki, da škriplje, kako se odzvati, ko se lotimo reševanja? Ali so zmenki potrebni tudi pozneje?
Z Dragom Jerebicem iz Inštituta Bližina smo govorili bomo o izzivih v partnerski zvezi. Kateri so znaki, da škriplje, kako se odzvati, ko se lotimo reševanja? Ali so zmenki potrebni tudi pozneje?
Musaka iz zelja, domači rezanci, nadevani mafini, kvašeno testo, buhteljni ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Musaka iz zelja, domači rezanci, nadevani mafini, kvašeno testo, buhteljni ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in še marsičem.
Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in še marsičem.
O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.
O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.
Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.
Predstavniki indijanskih plemen Navaho, Hopi in Apače so se pogovarjali, kako zelo so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Kakšen je pomen otroške in mladinske gledališke vzgoje pri nas danes? To je vprašanje, ki ga bo odprl današnji, tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. Pripravlja ga Društvo slovenskih izobražencev, tokrat v sodelovanju z Radijskim odrom. Javno debato pripravljata debato ob 80-letnici rojstva Lučke Peterlin Susič. O vzgoji otrok in mladih k ljubezni do slovenskega jezika, kulture in pripadnosti skozi prizmo gledališke dejavnosti bodo razmišljali gostje: gledališka pedagoginja v šolah, igralka in odbornica Radijskega odra Julija Berdon, predsednica Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek B. Sedej iz Števerjana in igralka v društveni dramski skupini Ilaria Bergnach in študent na AGRFT Nejc Kravos. Pogovor bo vodila radijska in televizijska voditeljica ter koordinatorka dramske skupine Slovenskega kulturnega društva Prešeren iz Boljunca pri Trstu Jasmina Gruden. Začetek bo ob 20.30.
Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.