Rojena kot princesa, si bila vzgajana za kraljico. No, dobro … to se danes dogaja mnogim deklicam, sploh če so …
Rojena kot princesa, si bila vzgajana za kraljico. No, dobro … to se danes dogaja mnogim deklicam, sploh če so …
Rojena kot princesa, si bila vzgajana za kraljico. No, dobro … to se danes dogaja mnogim deklicam, sploh če so …
S svetnikom na ti
Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …
S svetnikom na ti
Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …
S svetnikom na ti
Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …
S svetnikom na ti
Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …
S svetnikom na ti
Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …
S svetnikom na ti
Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …
S svetnikom na ti
Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …
S svetnikom na ti
Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …
Za življenje
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.
Spoznanje več, predsodek manj
Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.
Kmetijska oddaja
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.
Duhovna misel
Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.