Srce se ne boji
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
Srce se ne boji
Slovenski mučenci 20. stoletja
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Naš pogled
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Otok
Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.
Kulturni utrinki
V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23.