Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Srce se ne boji

VEČ ... |
Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Srce se ne boji

Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
P. Kerubin Tušek

Slovenski mučenci 20. stoletja

P. Kerubin Tušek
VEČ ...|26. 4. 2020

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

spominFerdinand Potokar

Slovenski mučenci 20. stoletja

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

spominMihael Grešak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Franc Gomilšek (1872 - 1943)

spomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Gomilšek (1872 - 1943)
VEČ ...|15. 3. 2020
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Jože Bartolj

spomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Matej Krof (1916 – 1950)

Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Matej Krof (1916 – 1950)

Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

spominMatej Krof

Slovenski mučenci 20. stoletja

Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
VEČ ...|1. 3. 2020
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Jože Bartolj

spominMatej Krof

Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Kako opolnomočijo na Slovenski karitas

V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.

Kako opolnomočijo na Slovenski karitas

V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.

Rok Mihevc

življenjeslovenska karitasopolnomočenje

Doživetja narave

VEČ ... |
Svet je lep – potepuške zgodbe Andreja Stritarja

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je  izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Svet je lep – potepuške zgodbe Andreja Stritarja

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je  izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Blaž Lesnik

gorealpinizemnaravapotovanjasvetknjiga

Duhovna misel

VEČ ... |
Deček in televizija

Učitelj je dal učencem za nalogo spis z naslovom: »Kateri predmet v hiši bi najrajši bil in zakaj?« Eden najbistrejših učencev v razredu je napisal ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Deček in televizija

Učitelj je dal učencem za nalogo spis z naslovom: »Kateri predmet v hiši bi najrajši bil in zakaj?« Eden najbistrejših učencev v razredu je napisal ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Roman Vučajnk: Uvele lovorike

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Uvele lovorike

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružba

Moja zgodba

VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjePavlina BobičMatjaž AmbrožičAnton PrešerenFrance Dolinar

Pojdite in učite

VEČ ... |
Adventni koledar Misijonskega središča

Tajnik Misijonskega središča Slovenije je predstavil Adventni koledar Zgodbe upanja iz misijonov.

Adventni koledar Misijonskega središča

Tajnik Misijonskega središča Slovenije je predstavil Adventni koledar Zgodbe upanja iz misijonov.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevzakon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Odzivi na referendum, Boštjan Dolinšek o prihodnosti župnij in adventu

V oddaji ste lahko znova prisluhnili odzivom Slovenske škofovske konference na izid referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z mladim duhovnikom Boštjanom Dolinškom pa smo govorili o pomenu adventnega časa za kristjane ter o njegovem prispevku na zasedanju Slovenske škofovske konference na temo prihodnosti župnij z vidika večje soudeležbe laikov v spremenjenih družbenih razmerah.

Odzivi na referendum, Boštjan Dolinšek o prihodnosti župnij in adventu

V oddaji ste lahko znova prisluhnili odzivom Slovenske škofovske konference na izid referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z mladim duhovnikom Boštjanom Dolinškom pa smo govorili o pomenu adventnega časa za kristjane ter o njegovem prispevku na zasedanju Slovenske škofovske konference na temo prihodnosti župnij z vidika večje soudeležbe laikov v spremenjenih družbenih razmerah.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Utrinki zelenega prehoda kmetijstva v Belgiji

Gostja Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele, je predstavila tri zanimive zglede kmetijskega »zelenega prehoda« iz Belgije, ki tamkajšnjim kmetom prinašajo dohodek. 

Utrinki zelenega prehoda kmetijstva v Belgiji

Gostja Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele, je predstavila tri zanimive zglede kmetijskega »zelenega prehoda« iz Belgije, ki tamkajšnjim kmetom prinašajo dohodek. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt