Srce se ne boji
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
Srce se ne boji
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Slovencem po svetu in domovini
V oddaji smo se ustavili ob stoletnici Nedelje, tednika, ki vsak teden poglobljeno poroča o vseh vidikih življenja na avstrijskem Koroškem in tudi vseh treh Slovenijah. Dolgoletni glavni urednik in prvi laik na tem položaju je bil Hanzi Tomažič, ki je bil gost nedavnega Novoletnega srečanja treh Slovenij v Tinjah na avstrijskem Koroškem.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.
Za življenje
S Karlom Gržanom, duhovnikom, predavateljem in avtorjem več zelo odmevnih knjig, smo se pogovarjali o začetkih. Zakaj, če in kdaj, so začetki pomembni, kako vstopiti vanje, da ne postanejo samo »pobožna želja«? Potrebujejo premislek, vizijo in načrt? Ali pa so najboljši začetki spontani, ko sledimo glasu srca? Kako vemo, kdaj je čas za spremembe ter kateri začetki so smiselni? Življenje uči, da začeti na novo ni vedno najboljša rešitev, včasih je modreje nadaljevati, se potruditi, vložiti še več v že začeto.
Moja zgodba
Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.
Kmetijska oddaja
Na družinski kmetiji Vrabelj z roko v roki usvarjajo že tri generacije. V oddaji ste slišali, kaj se zgodi, ko kmetijo prevzame nevesta. Na začetku pa smo podčrtali dogajanje v zvezi s sprejemanjem sporazuma Mercosur.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Kulturni utrinki
Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.
Komentar Zanima.me
»Omejevanje števila zdravstvenih storitev koncesionarjem, prepovedi popoldanskega dela in prepovedi dela preko s.p-jev neizogibno vodijo v daljše čakalne vrste. In te so voda na mlin čistim zasebnikom, saj se pacienti zaradi čakanja v bolečinah odločijo za samoplačniško storitev. Povedano drugače – ne bo jih operiral dr. Gregor Kavčič v zasebni ordinaciji s koncesijo zanje brezplačno (preko plačila ZZZS), temveč on ali kdo drug v zasebni samoplačniški kliniki za nekaj sto ali tisoč evrov,« je zapisal urednik Rok Čakš.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil osnovna pravila zapisovanja velike začetnice.