Srce se ne boji
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
Srce se ne boji
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.
Globine
S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo se podali v svet enega najbolj iskrenih in čutečih starozaveznih prerokov - odprli smo knjigo Jeremija. Prisluhnite globoki razlagi o lončarjevi glini, skrivnostnem pasu ob reki ter prelomni obljubi nove zaveze, ki bo zapisana neposredno v človekovo srce. Zakaj so starodavni pozivi k notranjemu miru ter osebni odgovornosti še kako živi tudi za današnjega človeka? Odgovor si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu.
Naš pogled
V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. november 2026 ob 05-ih
Prijatelji Radia Ognjišče
Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.