Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Srce se ne boji
VEČ ... |
Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Srce se ne boji
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ... |
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Slovenski mučenci 20. stoletja
P. Kerubin Tušek
VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ... |
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Slovenski mučenci 20. stoletja
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ... |
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Slovenski mučenci 20. stoletja
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ... |
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Jože Bartolj

spomin

Slovenski mučenci 20. stoletja
Franc Gomilšek (1872 - 1943)
VEČ ...|15. 3. 2020
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Jože Bartolj

spomin

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ... |
Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ... |
Matej Krof (1916 – 1950)

Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Matej Krof (1916 – 1950)

Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Jože Bartolj

spominMatej Krof

Slovenski mučenci 20. stoletja
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
VEČ ...|1. 3. 2020
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Jože Bartolj

spominMatej Krof

Android Youtube Apple Podcasts RSS
Navodila za naročanje
Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica
VEČ ... |
Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Maja Morela Čuk

svetovanje

Naš pogled
VEČ ... |
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Naš gost
VEČ ... |
Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Matjaž Merljak

spominživljenjekuhajmo

Doživetja narave
VEČ ... |
Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeastrofotografijanočno nebokometiGeminidi

Zgodbe za otroke
VEČ ... |
Mali žongler

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Ste že slišali kdaj za malega žonglerja, ki je razveseljeval vse ljudi okoli sebe, sam pa je bil v srcu zelo žalosten? Le kaj bi ga lahko osrečilo? Odgovor se skriva v današnji zgodbi.

Mali žongler

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Ste že slišali kdaj za malega žonglerja, ki je razveseljeval vse ljudi okoli sebe, sam pa je bil v srcu zelo žalosten? Le kaj bi ga lahko osrečilo? Odgovor se skriva v današnji zgodbi.

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda
VEČ ... |
To so Božja naključja

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

To so Božja naključja

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki
VEČ ... |
Marko Hatlak & FUNtango

Virtuoz na harmoniki in pionir izvajanja tango glasbe v Sloveniji Marko Hatlak pripravlja s svojo zasedbo FUNtango tradicionalni božični koncert, ki ne bo le paša za ušesa, ampak tudi za oči in dušo.

Marko Hatlak & FUNtango

Virtuoz na harmoniki in pionir izvajanja tango glasbe v Sloveniji Marko Hatlak pripravlja s svojo zasedbo FUNtango tradicionalni božični koncert, ki ne bo le paša za ušesa, ampak tudi za oči in dušo.

Marjan Bunič

kulturaglasbaMarko HatlakFuntango

Komentar tedna
VEČ ... |
Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitikaspomin

Spominjamo se
VEČ ... |
Spominjamo se dne 12. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot
VEČ ... |
Včasih je že prijateljski pogovor ključ do rešitve

Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah. 

Včasih je že prijateljski pogovor ključ do rešitve

Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah. 

s. Meta Potočnik

pogovorstiskaprogram Blizu

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025