p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spominPlacid Grebenc

22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spominPlacid Grebenc

VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družba duhovnost slovenski mučenci 20. stoletja izidor završnik

Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družba duhovnost slovenski mučenci 20. stoletja izidor završnik

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek
P. Kerubin Tušek
VEČ ...|26. 4. 2020
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnost Slovenija spomin

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnost Slovenija spomin

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spomin Ferdinand Potokar

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spomin Ferdinand Potokar

VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spomin Mihael Grešak

Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spomin Mihael Grešak

VEČ ...|15. 3. 2020
Franc Gomilšek (1872 - 1943)
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Jože Bartolj

spomin

Franc Gomilšek (1872 - 1943)
VEČ ...|15. 3. 2020
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Jože Bartolj

spomin

VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spomin Valentin Oblak

Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spomin Valentin Oblak

VEČ ...|1. 3. 2020
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Jože Bartolj

spomin Matej Krof

Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
VEČ ...|1. 3. 2020
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Jože Bartolj

spomin Matej Krof

VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

spomin Jakob Omahna

Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.
VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

spomin Jakob Omahna

VEČ ...|16. 2. 2020
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Jože Bartolj

spomin Ivanka Novak Škrabec

Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.
VEČ ...|16. 2. 2020
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Jože Bartolj

spomin Ivanka Novak Škrabec

VEČ ...|9. 2. 2020
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

Jože Bartolj

spomin Ivan Salmič

Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.
VEČ ...|9. 2. 2020
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

Jože Bartolj

spomin Ivan Salmič

VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Jože Bartolj

spomin Narte Velikonja

Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.
VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Jože Bartolj

spomin Narte Velikonja

VEČ ...|26. 1. 2020
Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.
Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Jože Bartolj

spomin Franc Kek

Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.
VEČ ...|26. 1. 2020
Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Jože Bartolj

spomin Franc Kek

VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spomin brata Murgelj Anton Murgelj Alojzij Murgelj

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spomin brata Murgelj Anton Murgelj Alojzij Murgelj

VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Jože Bartolj

spomin Srečko Huth

Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.
VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Jože Bartolj

spomin Srečko Huth

VEČ ...|5. 1. 2020
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

Jože Bartolj

spomin Janko Komljanec

Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.
VEČ ...|5. 1. 2020
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

Jože Bartolj

spomin Janko Komljanec

VEČ ...|29. 12. 2019
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

Jože Bartolj

spomin Franc Kramarič

Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.
VEČ ...|29. 12. 2019
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

Jože Bartolj

spomin Franc Kramarič

VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.
Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spomin Janez Pavčič

Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.
VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spomin Janez Pavčič

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestan slovenski mučenci spomin

Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.
VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestan slovenski mučenci spomin

VEČ ...|1. 12. 2019
Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.
Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.

Jože Bartolj

Alojzij Breznik

Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.
VEČ ...|1. 12. 2019
Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.

Jože Bartolj

Alojzij Breznik

VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.
VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

VEČ ...|3. 11. 2019
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.

Jože Bartolj

Franc Nahtigal

Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.
VEČ ...|3. 11. 2019
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.

Jože Bartolj

Franc Nahtigal

VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

VEČ ...|29. 9. 2019
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Marica Nartnik

Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
VEČ ...|29. 9. 2019
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Marica Nartnik

VEČ ...|22. 9. 2019
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

družba duhovnost spomin

Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.
VEČ ...|22. 9. 2019
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

družba duhovnost spomin

VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.
VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost družba

Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost družba

Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|16. 10. 2021
Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostdružbamladiotrocipogovorsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|16. 10. 2021
Bog je vedno pripravljen na odpuščanje. A enega greha ne more odpustiti

Jezusove besede begajo marsikaterega kristjana …

Bog je vedno pripravljen na odpuščanje. A enega greha ne more odpustiti

Jezusove besede begajo marsikaterega kristjana …

Damjan Štih

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|13. 10. 2021
Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

Andrej Šinko

politikaživljenjedeloslužbe

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 10. 2021
Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Robert Božič

kmetijstvozadrugepovezovanjenabava

Komentar tedna

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Robert Hlede

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 10. 2021
Žena-raca

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Žena-raca

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 10. 2021
Tretji del koncerta Družinski DO RE MI

V oddaji smo slišali še tretji del koncerta “Družinski DO RE MI”, ki je, na začetku festivala Europa Cantat, zazvenel v Slovenski filharmonji.

Tretji del koncerta Družinski DO RE MI

V oddaji smo slišali še tretji del koncerta “Družinski DO RE MI”, ki je, na začetku festivala Europa Cantat, zazvenel v Slovenski filharmonji.

Jure Sešek

glasbaklasika. družinski DO RE MI

Moja zgodba

VEČ ...|17. 10. 2021
Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

Jože Bartolj

spominpolitikaLojze Peterle30 let samostojnosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 10. 2021
Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Tone Gorjup

spominKopitarZDALovrenčičTrstizseljenciinfokultura