V Železni Kapli je škof Jože Marketz včeraj daroval mašo zadušnico za Poldeta Zundra, ki je tam več kot 50 let je opravljal dušnopastirsko delo, bil je pobudnik raznih kulturnih in družbenih projektov na avstrijskem Koroškem in je „oče“ Mladinskega centra na Rebrci. Več kot štiri desetletja je s svojimi sodelavci oblikoval praznične radijske oddaje Slovenskega sporeda ORF. Naslednji ponedeljek bi praznoval svoj 82. življenjski jubilej. Za svoje izredno dragoceno delo na vseh področjih je prejel številne nagrade, mdr. leta 2009 Tischlerjevo nagrado in lani Slomškovo nagrado. Takrat je med drugim dejal …
Včeraj se je v Železni Kapli na pogrebu Poldeta Zundra zbrala velika množica ljudi, ki so mu v slovo pri Mariji v Trnju zapeli tudi pesem Rož, Podjuna, Zila. 

V 82. letu starosti je v ponedeljek, 28. 10. 2024, umrl Polde Zunder. Več kot 50 let je opravljal dušnopastirsko delo v Železni Kapli, pa tudi na Obirskem in na Rebrci, dal pobude za razne kulturne in družbene projekte na avstrijskem Koroškem in je „oče“ Mladinskega centra na Rebrci. Danes popoldne je v Železni Kapli potekala pogrebna slovesnost, zato smo pripravili spominsko oddajo.  V prvem delu smo ponovili pogovor z njim, ki smo ga pripravili leta 2009 za oddajo Naš gost. Tistega leta je prejel 30. Tischlerjevo nagrado. Na koncu pa slišali še njegovo zahvalo ob prejemu Slomškove nagrade, 18. septembra 2023.

O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]). 

Jutri bo v Avstriji državni praznik, ki spominja na odhod zadnjega zavezniškega vojaka leta 1955. Slovenska društva na dvojezičnem ozemlju tako pripravljajo prireditve z naslovom »Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!«, na katere povabijo kulturne skupine in posameznike iz nemško govorečega naroda soseda in s tem poudarjajo željo po sožitju in enakopravnosti obeh narodov in njunih kultur. Take prireditve bodo drevi med drugim v Železni Kapli, na Radišah in v Dobrli vasi. Praznik je tudi spomin na žrtve iz slovenske narodne skupnosti, ki so imele pogum upreti se nacizmu. Med tem pa se nadaljujejo 21. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. V ponedeljek, bodo v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini pri Trstu odprli razstavo Tamare Sadnikar, ob tej priložnosti bodo tudi predstavili nekatere zanimive koroške publikacije. Prireditve pa bo sklenila lutkovna predstava skupine iz Dobrle vasi, in sicer bo to Generalka. Prikazali jo bodo v sredo na Opčinah in v četrtek v Gorici. 

Skrb za starejše in bolne rojake, novi izzivi ob priseljevanju študentov in mladih družin v velemesta, pomanjkanje duhovnikov - vse to so bile teme pogovorov slovenskih izseljenskih duhovnikov v evropskih državah, ki danes v okolici Salzburga zaključujejo redno jesensko srečanje imenovano pastoralna konferenca. Pridružil se jim je tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Predstavil jim je aktualno dogajanje v Cerkvi na Slovenskem ter dogajanje v družbi in v Evropi. Graditev malih občestev, vključevanje laikov v pastoralo ter skrb za kulturo, jezik in poznavanje lastne identitete so glavni aksiomi duhovnikov in pastoralnih sodelavcev, ki jim predseduje slovenski župnik v nemškem Muenchnu Dori Pečovnik. Škof Jamnik je duhovnike nagovarjal tudi, da ob prihajajočem svetem letu okrepijo upanje, ki se na poseben način znova rojeva v občestvih, ki skupaj molijo in obhajajo zakramente.

Tudi rojaki v zamejstvu in zdomstvu se soočajo z izzivi ob visoki stopnji migracij v Evropi in posledičnem multikulturalizmu. Kakšne so izkušnje evropskih držav, kakšni bodo vplivi migracij v prihodnosti in kaj lahko naredimo za ohranjanje in razvoj slovenske kulturne identitete že danes, se bodo spraševali na okrogli mizi o slovenski narodni identiteti, ki jo pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Avstrijske izkušnje bo predstavil Jože Wakounig, italijanske Vida Forčič, sodelovala bosta tudi Vančo Tegov iz domovine in Zvone Podvinski s Švedske. Pogovor, ki bo jutri ob 17.00 na Katoliškem inštitutu v Ljubljani, bo vodila novinarka Vida Petrovčič.

Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci. 
Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je  prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo.