Is podcast Založba Mladika, Špeter, Trbiž Is podcast
Založba Mladika, Špeter, Trbiž

Mladika se vrača med bralce. Tako bi lahko zapisali o obnovitvi pobude iz časa pred covidom, ko je skušalo uredništvo tržaške revije Mladika vsako številko predstaviti med ljudmi in v sodelovanju s krajevnimi društvi v drugem kraju, da bi javnost opozorila na kak članek in tudi popularizirala svoje delo. To sredo je bilo srečanje v Špetru. Iz bogate številke 6-7, ki je izšla sredi septembra, je bil v ospredju članek goriške časnikarke Erike Jazbar Andrej Juša, 1913–1949. (Politični) umor v Slovenski Benečiji poleti leta 1949. Založba Mladika je v zadnjem obdobju izdala dve knjigi, ki sta tesno povezani s Kanalsko dolino in tamkajšnjimi ljudmi. Včeraj so v Tržaškem knjižnem središču krstno predstavili najnovejša knjiga tržaškega zdravnika, planinca, plodnega pisatelja in publicista dr. Rafka Dolharja Kanalska saga. V rojstnih Žabnicah v župnijski cerkvi sv. Tilna pa bo to nedeljo po maši krstna predstavitev knjige javnega delavca, šolnika, vzgojitelja, športnega in političnega delavca prof. Martina Krannerja S Svetimi Višarjami v srcu. Urednica je Erika Jazbar. Obe knjigi bodo predstavili tudi v ponedeljek na Primorskih dnevih na Koroškem.

Matjaž Merljak

družba rojaki

13. 10. 2023
Založba Mladika, Špeter, Trbiž

Mladika se vrača med bralce. Tako bi lahko zapisali o obnovitvi pobude iz časa pred covidom, ko je skušalo uredništvo tržaške revije Mladika vsako številko predstaviti med ljudmi in v sodelovanju s krajevnimi društvi v drugem kraju, da bi javnost opozorila na kak članek in tudi popularizirala svoje delo. To sredo je bilo srečanje v Špetru. Iz bogate številke 6-7, ki je izšla sredi septembra, je bil v ospredju članek goriške časnikarke Erike Jazbar Andrej Juša, 1913–1949. (Politični) umor v Slovenski Benečiji poleti leta 1949. Založba Mladika je v zadnjem obdobju izdala dve knjigi, ki sta tesno povezani s Kanalsko dolino in tamkajšnjimi ljudmi. Včeraj so v Tržaškem knjižnem središču krstno predstavili najnovejša knjiga tržaškega zdravnika, planinca, plodnega pisatelja in publicista dr. Rafka Dolharja Kanalska saga. V rojstnih Žabnicah v župnijski cerkvi sv. Tilna pa bo to nedeljo po maši krstna predstavitev knjige javnega delavca, šolnika, vzgojitelja, športnega in političnega delavca prof. Martina Krannerja S Svetimi Višarjami v srcu. Urednica je Erika Jazbar. Obe knjigi bodo predstavili tudi v ponedeljek na Primorskih dnevih na Koroškem.

Matjaž Merljak

VEČ ...|13. 10. 2023
Založba Mladika, Špeter, Trbiž

Mladika se vrača med bralce. Tako bi lahko zapisali o obnovitvi pobude iz časa pred covidom, ko je skušalo uredništvo tržaške revije Mladika vsako številko predstaviti med ljudmi in v sodelovanju s krajevnimi društvi v drugem kraju, da bi javnost opozorila na kak članek in tudi popularizirala svoje delo. To sredo je bilo srečanje v Špetru. Iz bogate številke 6-7, ki je izšla sredi septembra, je bil v ospredju članek goriške časnikarke Erike Jazbar Andrej Juša, 1913–1949. (Politični) umor v Slovenski Benečiji poleti leta 1949. Založba Mladika je v zadnjem obdobju izdala dve knjigi, ki sta tesno povezani s Kanalsko dolino in tamkajšnjimi ljudmi. Včeraj so v Tržaškem knjižnem središču krstno predstavili najnovejša knjiga tržaškega zdravnika, planinca, plodnega pisatelja in publicista dr. Rafka Dolharja Kanalska saga. V rojstnih Žabnicah v župnijski cerkvi sv. Tilna pa bo to nedeljo po maši krstna predstavitev knjige javnega delavca, šolnika, vzgojitelja, športnega in političnega delavca prof. Martina Krannerja S Svetimi Višarjami v srcu. Urednica je Erika Jazbar. Obe knjigi bodo predstavili tudi v ponedeljek na Primorskih dnevih na Koroškem.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2024
Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

VEČ ...|26. 5. 2024
Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2024
V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

družba rojaki cerkev romanje kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

VEČ ...|24. 5. 2024
V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev romanje kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2024
Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

VEČ ...|21. 5. 2024
Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 5. 2024
Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

VEČ ...|20. 5. 2024
Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2024
Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

VEČ ...|19. 5. 2024
Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 5. 2024
Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

VEČ ...|16. 5. 2024
Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 5. 2024
Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2024
Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Radio Ognjišče

komentar

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2024
13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaStanka MiheličTam kjer so zvezde najlepše

Spominjamo se

VEČ ...|27. 5. 2024
Spominjamo se dne 27. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 5. 2024
Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

s. Meta Potočnik

strahocenešola

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Krompirjeva in testeninske in zrnate solate, pehtranova potica, torta Pavlova, kruh se drobi, skutina torta ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krompirjeva in testeninske in zrnate solate, pehtranova potica, torta Pavlova, kruh se drobi, skutina torta ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo