Is podcast
V tokratni oddaji smo poslušali arhivsko oddajo z bratom Miranom Špeličem, ko smo govorili o svetem Gregorju iz Nise.
V tokratni oddaji smo poslušali arhivsko oddajo z bratom Miranom Špeličem, ko smo govorili o svetem Gregorju iz Nise.
V tokratni oddaji smo poslušali arhivsko oddajo z bratom Miranom Špeličem, ko smo govorili o svetem Gregorju iz Nise.
Radijska kateheza
November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko.
Radijska kateheza
November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi smo odprli vprašanje duhovne stiske, ki jo doživljajo nekateri bolniki z rakom. Vprašanja kot so: Zakaj ravno jaz? Kakšen smisel ima moja bolezen? Zakaj Bog to dopušča? ... so normalen proces sprejemanja bolezni. Pri tem so jim na voljo učinkoviti viri pomoči: pogovor, bližina, zakramenti in tudi redne maše na Brezjah in v Celju, kjer se priporočijo sv. Leopoldu Mandiću.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi smo odprli vprašanje duhovne stiske, ki jo doživljajo nekateri bolniki z rakom. Vprašanja kot so: Zakaj ravno jaz? Kakšen smisel ima moja bolezen? Zakaj Bog to dopušča? ... so normalen proces sprejemanja bolezni. Pri tem so jim na voljo učinkoviti viri pomoči: pogovor, bližina, zakramenti in tudi redne maše na Brezjah in v Celju, kjer se priporočijo sv. Leopoldu Mandiću.
Radijska kateheza
“Opominjam vas torej, ne jaz, ampak ljubezen Jezusa Kristusa: uživajte samo krščansko hrano, zdržujte se tujega zelišča, namreč krivoverstev.”
Tako pravi Ignacij Antiohijski, v katehezi pa boste slišali še več spodbudnih misli.
Radijska kateheza
“Opominjam vas torej, ne jaz, ampak ljubezen Jezusa Kristusa: uživajte samo krščansko hrano, zdržujte se tujega zelišča, namreč krivoverstev.”
Tako pravi Ignacij Antiohijski, v katehezi pa boste slišali še več spodbudnih misli.
Radijska kateheza
Zakaj moramo moliti za oblastnike? Misel ni nova, že v drugem stoletju jo je zapisal Tertulijan, ki smo ga obravnavali v tokratni katehezi. Z nami je bil brat Jan Dominik Bogataj.
Radijska kateheza
Zakaj moramo moliti za oblastnike? Misel ni nova, že v drugem stoletju jo je zapisal Tertulijan, ki smo ga obravnavali v tokratni katehezi. Z nami je bil brat Jan Dominik Bogataj.
Radijska kateheza
Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete.
Radijska kateheza
Tokrat nam je g. Miro Šlibar poslal pet biserov oz. slušnih fotografij letošnjega poletja in jih zbral v zelo zanimiv kolaž: izkušnja morja, romanje bolnikov v Lurdu, srečanje mladih v Lizboni in Medžugorju ter praznik Marije Vnebovzete.
Radijska kateheza
Delo nam bo predstavil brat Jan Dominik Bogataj, vabljeni k poslušanju. Odlomke najdete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
Radijska kateheza
Delo nam bo predstavil brat Jan Dominik Bogataj, vabljeni k poslušanju. Odlomke najdete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
Radijska kateheza
Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.
Radijska kateheza
Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Doživetja narave
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Moja zgodba
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.