Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Radijska kateheza
Katehezo za bolnike je starejše je pripravil bolniški župnik dr. Anže Cunk. Osrednja misel je zaupanje v zdravstveno in medicinsko osebje, ki je temelj učinkovite zdravstvene oskrbe. Ob tem pa boj oz. konflikt, ki ga bolnik doživlja v svojem odnosu z Bogom, dramatično razkriva, kako težko najde bolnik smisel v situaciji, v kateri se je znašel. Zato je pomembna njegova podoba o Bogu: je to usmiljeni Bog ali Bog, ki je muhast in človeka kaznuje z boleznijo? Nekaj besed smo namenili tudi postnemu času, ki je priložnost tako za bolne kakor za zdrave kristjane.
Radijska kateheza
Katehezo za bolnike je starejše je pripravil bolniški župnik dr. Anže Cunk. Osrednja misel je zaupanje v zdravstveno in medicinsko osebje, ki je temelj učinkovite zdravstvene oskrbe. Ob tem pa boj oz. konflikt, ki ga bolnik doživlja v svojem odnosu z Bogom, dramatično razkriva, kako težko najde bolnik smisel v situaciji, v kateri se je znašel. Zato je pomembna njegova podoba o Bogu: je to usmiljeni Bog ali Bog, ki je muhast in človeka kaznuje z boleznijo? Nekaj besed smo namenili tudi postnemu času, ki je priložnost tako za bolne kakor za zdrave kristjane.
Radijska kateheza
Brat Miran Špelič nasje popeljal v drugo stoletje po Kristusu, ko je deloval eden prvih krščanskih teologov in cerkveni učitelj Irenej Lyonski. Z delom »Zoper krivoverstva« je pokazal, kako verovati in kaj je prava vsebina vere.
Radijska kateheza
Brat Miran Špelič nasje popeljal v drugo stoletje po Kristusu, ko je deloval eden prvih krščanskih teologov in cerkveni učitelj Irenej Lyonski. Z delom »Zoper krivoverstva« je pokazal, kako verovati in kaj je prava vsebina vere.
Radijska kateheza
V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir.
Radijska kateheza
V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir.
Radijska kateheza
V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir.
Radijska kateheza
V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir.
Radijska kateheza
V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.
Radijska kateheza
V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.
Radijska kateheza
Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.
Radijska kateheza
Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.
Radijska kateheza
Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.
Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.
Radijska kateheza
Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.
Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.
Radijska kateheza
Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja.
Radijska kateheza
Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja.
Radijska kateheza
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo.
Svetovalnica
Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.
Za življenje
Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?
Naš gost
Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Kulturni utrinki
Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče