Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

19. 2. 2024
Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|19. 2. 2024
Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

VEČ ...|20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 4. 2024
Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|22. 4. 2024
Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 4. 2024
Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

VEČ ...|8. 4. 2024
Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Damijana Medved

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2024
Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmajcenšmarnicetvoj talent šteje