Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje.
Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje.
Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili.
Via positiva
Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili.
Via positiva
Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.
Via positiva
Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.
Via positiva
Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.
Via positiva
Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.
Via positiva
Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.
Via positiva
Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.
Via positiva
Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.
Via positiva
Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.
Via positiva
Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.
Via positiva
Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.
Via positiva
Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja.
Via positiva
Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Kmetijska oddaja
V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.
Pogovor o
Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.