Nejc Lavrenčič je pianist, koncertno in pedagoško deluje na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Po srednji mariborski glasbeni in baletni šoli je magistriral iz klavirja in komorne igre na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Zavzema se za družbeno odgovornost umetnika in umetnosti, v pogovoru smo izpostavili tudi sodelovanje pri posebnem projektu s kralji ulice.
Nejc Lavrenčič je pianist, koncertno in pedagoško deluje na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Po srednji mariborski glasbeni in baletni šoli je magistriral iz klavirja in komorne igre na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Zavzema se za družbeno odgovornost umetnika in umetnosti, v pogovoru smo izpostavili tudi sodelovanje pri posebnem projektu s kralji ulice.
Via positiva
Aktualni prejemnik nagrade Mladi manager je doktor lesarskih znanosti, z vrednotami, ki jih živi in jim je zvest tudi v poslovnem okolju, pooseblja vodjo nove dobe. Pred dvema letoma je postal generalni direktor skupine M Sora. Dr. Aleš Ugovšek je vsestranski, lesar po poklicu in duši, predan mož in srčen oče, raziskovalnega in inovativnega duha, tudi navdušen tekač. Številnim je bil v spodbudo pri vztrajanju na poslovni poti in tudi pri iskanju novih priložnosti. Navdušuje z iskrenostjo in povezovanjem. Pravi: »Sodelovanja manjka, na dolgi rok lahko le skupaj ustvarjamo boljše okolje in pozitivnejšo klimo, v korist vsem.»
Via positiva
Aktualni prejemnik nagrade Mladi manager je doktor lesarskih znanosti, z vrednotami, ki jih živi in jim je zvest tudi v poslovnem okolju, pooseblja vodjo nove dobe. Pred dvema letoma je postal generalni direktor skupine M Sora. Dr. Aleš Ugovšek je vsestranski, lesar po poklicu in duši, predan mož in srčen oče, raziskovalnega in inovativnega duha, tudi navdušen tekač. Številnim je bil v spodbudo pri vztrajanju na poslovni poti in tudi pri iskanju novih priložnosti. Navdušuje z iskrenostjo in povezovanjem. Pravi: »Sodelovanja manjka, na dolgi rok lahko le skupaj ustvarjamo boljše okolje in pozitivnejšo klimo, v korist vsem.»
Via positiva
Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje.
Via positiva
Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje.
Via positiva
Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne.
Via positiva
Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne.
Via positiva
Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik.
Via positiva
Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik.
Via positiva
»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
Via positiva
»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
Via positiva
Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom.
Via positiva
Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom.
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Duhovna misel
Že voda, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju ima silno moč. Je vir življenja, ima moč očiščevanja, pa tudi preporoda. Sveti Frančišek ji je zapel: “Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri ...”
Za življenje
Z nami v živo je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Postni čas nas vabi v tišino, k zbranosti, molitvi ter odpovedi. V času različnih diet, se ni tako težko odreči hrani ali kakšni razvadi - težje se je odreči zameri, perfekcionizmu, begu, jezi... Ali nas lahko odrekanje v postu vodi v stik z najglobljimi ranami? Svoje vprašanje za rednega sobotnega gosta lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Naš gost
Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta 2024 in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine.
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je v oddaji predstavil pravila naglaševanja in jezikovne priročnike, s katerimi si lahko pomagamo.
Komentar tedna
Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.
Spoznanje več, predsodek manj
Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Luč v temi
Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.
Moja zgodba
V Moji zgodbi smo gostili arhivista Nadškofijskega arhiva Ljubljana mag. Blaž Otrin, ki nam je predstavil razstavo in katalog z naslovom »Lorenz in Roza Krach (Krah). Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem.» Razstava, ki bo ob torka 10. marca naprej na ogled v galeriji Družina v Ljubljani, pomembno dopolnjuje naše vedenje o zgodovini fotografije na slovenskem in vanjo umešča tudi neznano fotografinjo Rozo Krach.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V drugem delu pogovora z misijonarjem na Madagaskarju Janijem Mescem smo izvedeli, kakšne načrte ima in kako povezani so med seboj slovenski misijonarji na rdečem otoku.