Is podcast
Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja.
Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja.
Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja.
Via positiva
Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop.
Via positiva
Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop.
Via positiva
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Via positiva
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Via positiva
Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.
Via positiva
Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.
Via positiva
Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.
Via positiva
Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.
Via positiva
z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.
Via positiva
z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.
Via positiva
Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Via positiva
Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Via positiva
Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.
Via positiva
Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.
Via positiva
Dr. Eva Škobalj je avtorica knjige Odpuščanje: ptica, ki ljubi tiha srca, piše nadaljevanje, toda druga knjiga bo drugačna. Iskreno je v pogovoru spregovorila o svojih iskanjih, o odkrivanju vere in Boga.
Via positiva
Dr. Eva Škobalj je avtorica knjige Odpuščanje: ptica, ki ljubi tiha srca, piše nadaljevanje, toda druga knjiga bo drugačna. Iskreno je v pogovoru spregovorila o svojih iskanjih, o odkrivanju vere in Boga.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Globine
Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Kmetijska oddaja
Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.
Zgodbe za otroke
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Za življenje
Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Kulturni utrinki