In vendar sem
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Cvetke Bevc iz njene zbirke In vendar sem.
26. 2. 2025
In vendar sem
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Cvetke Bevc iz njene zbirke In vendar sem.
VEČ ...|26. 2. 2025
In vendar sem
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Cvetke Bevc iz njene zbirke In vendar sem.
Otok
VEČ ...|15. 10. 2025
Pesmi iz predala
V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.
Otok
Pesmi iz predala
V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.
VEČ ...|15. 10. 2025
Otok
VEČ ...|8. 10. 2025
Knjiga hladu
V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.
Otok
Knjiga hladu
V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.
VEČ ...|8. 10. 2025
Otok
VEČ ...|1. 10. 2025
Ti si ta zemlja
Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.
Otok
Ti si ta zemlja
Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.
VEČ ...|1. 10. 2025
Otok
VEČ ...|24. 9. 2025
Spreminjanja
Spreminjajo se letni časi, spreminjajo se leta in časi, spreminjamo se ljudje, naša razmišljanja, spreminja se marsikaj ... tudi poezija. Tokrat smo slišali nekaj pesmi Smiljana Trobiša iz zbirke Spreminjanja.
Otok
Spreminjanja
Spreminjajo se letni časi, spreminjajo se leta in časi, spreminjamo se ljudje, naša razmišljanja, spreminja se marsikaj ... tudi poezija. Tokrat smo slišali nekaj pesmi Smiljana Trobiša iz zbirke Spreminjanja.
VEČ ...|24. 9. 2025
Otok
VEČ ...|17. 9. 2025
Inokulum
Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.
Otok
Inokulum
Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.
VEČ ...|17. 9. 2025
Otok
VEČ ...|10. 9. 2025
Drevesa boli, ko izgubljajo liste
Tokrat smo prisluhnili verzom pesnika Miha Pintariča iz zbirke Drevesa boli, ko izgubljajo liste.
Otok
Drevesa boli, ko izgubljajo liste
Tokrat smo prisluhnili verzom pesnika Miha Pintariča iz zbirke Drevesa boli, ko izgubljajo liste.
VEČ ...|10. 9. 2025
Otok
VEČ ...|27. 8. 2025
Pogovori z nikomer
Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|20. 10. 2025
Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Naš pogled
VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|21. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih
Naš gost
VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.