Is podcast Roland de Vaux: Stari Izrael Is podcast
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Mateja Subotičanec

spominpogovordružba

Od slike do besede

VEČ ...|28. 11. 2023
Slovenci leta 1962 in 1972

Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.

Slovenci leta 1962 in 1972

Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.

izobraževanje kultura

Od slike do besede

Slovenci leta 1962 in 1972

Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.

VEČ ...|28. 11. 2023
Slovenci leta 1962 in 1972

Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Od slike do besede

VEČ ...|21. 11. 2023
Pisma sv. Terezije Deteta Jezusa

Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.

Pisma sv. Terezije Deteta Jezusa

Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.

Od slike do besede

Pisma sv. Terezije Deteta Jezusa

Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.

VEČ ...|21. 11. 2023
Pisma sv. Terezije Deteta Jezusa

Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|14. 11. 2023
Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu

Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.

Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu

Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.

Od slike do besede

Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu

Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.

VEČ ...|14. 11. 2023
Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu

Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|7. 11. 2023
Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Od slike do besede

Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

VEČ ...|7. 11. 2023
Volilne prevare - Alejandro Pena Esclusa

V pričujoči knjigi se avtor loti vprašan­ja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirch­ner (Argentina), Daniel Ortega (Ni­karagva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti.  A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju  »sãopaulske« elite potrebne tudi  neposredne volilne prevare!

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|31. 10. 2023
dr. Kozma Ahačič

Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.

dr. Kozma Ahačič

Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.

Od slike do besede

dr. Kozma Ahačič

Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.

VEČ ...|31. 10. 2023
dr. Kozma Ahačič

Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|24. 10. 2023
Plamen vere v mladih rodovih

Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.

Plamen vere v mladih rodovih

Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.

Od slike do besede

Plamen vere v mladih rodovih

Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.

VEČ ...|24. 10. 2023
Plamen vere v mladih rodovih

Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|17. 10. 2023
Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

Od slike do besede

Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

VEČ ...|17. 10. 2023
Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|10. 10. 2023
Predstavitev knjige Meandri duše

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.

Predstavitev knjige Meandri duše

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.

Od slike do besede

Predstavitev knjige Meandri duše

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.

VEČ ...|10. 10. 2023
Predstavitev knjige Meandri duše

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|28. 11. 2023
Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Andrej Jerman

komentarmoškikriza srednjih letživljenjehumor

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 12. 2023
Napev – odsev 2023 - 1. del

18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. 

Napev – odsev 2023 - 1. del

18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki