V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
kulturaliteraturaZorko Simčič 100 letJože FaganelAndrej ArkoKlara KastelecZvone HribarZgodaj dopolnjena mladostJanez JuhantSlovenija upanja
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
kulturaliteraturaZorko Simčič 100 letJože FaganelAndrej ArkoKlara KastelecZvone HribarZgodaj dopolnjena mladostJanez JuhantSlovenija upanja
Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.
Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.
Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.
Pot v samoslovenstvo je naslov nove knjige zgodovinarja dr. Staneta Grande. Izšla je pri založbi Družina, predstavili smo jo oddaji Od slike do besede.
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
kultura literatura Kajetan Gantar Lambert Erlich Srečanje treh Slovenij 2006
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
kultura literatura Kajetan Gantar Lambert Erlich Srečanje treh Slovenij 2006
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
Simeon Novi Teolog (umrl je leta 1022) je eden najpomembnejših duhovnih in asketskih piscev vzhodnega krščanstva. Zapustil je mnogo proznih spisov, vendar je najbolj znan po svoji mistični poeziji, ki velja za vrh bizantinskega pesništva. V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Kudu Logos: Hvalnice hrepenenj po Bogu. Knjigo je prevedel Gorazd Kocijančič, ki je bil tudi gost oddaje.
Simeon Novi Teolog (umrl je leta 1022) je eden najpomembnejših duhovnih in asketskih piscev vzhodnega krščanstva. Zapustil je mnogo proznih spisov, vendar je najbolj znan po svoji mistični poeziji, ki velja za vrh bizantinskega pesništva. V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Kudu Logos: Hvalnice hrepenenj po Bogu. Knjigo je prevedel Gorazd Kocijančič, ki je bil tudi gost oddaje.
Simeon Novi Teolog (umrl je leta 1022) je eden najpomembnejših duhovnih in asketskih piscev vzhodnega krščanstva. Zapustil je mnogo proznih spisov, vendar je najbolj znan po svoji mistični poeziji, ki velja za vrh bizantinskega pesništva. V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Kudu Logos: Hvalnice hrepenenj po Bogu. Knjigo je prevedel Gorazd Kocijančič, ki je bil tudi gost oddaje.
Simeon Novi Teolog (umrl je leta 1022) je eden najpomembnejših duhovnih in asketskih piscev vzhodnega krščanstva. Zapustil je mnogo proznih spisov, vendar je najbolj znan po svoji mistični poeziji, ki velja za vrh bizantinskega pesništva. V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Kudu Logos: Hvalnice hrepenenj po Bogu. Knjigo je prevedel Gorazd Kocijančič, ki je bil tudi gost oddaje.
Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.
Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.
Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.
Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
literarni večer Ljubka Šorli poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Neizpovedna ljubezen
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
literarni večer Ljubka Šorli poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Neizpovedna ljubezen
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Koristno potovanje navznoter
Koristno potovanje navznoter
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
jaslice Robert Kužnik Gasparijeve jaslice Plačenikove jaslice Andreja Eržen Firšt
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
jaslice Robert Kužnik Gasparijeve jaslice Plačenikove jaslice Andreja Eržen Firšt
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Gregor Čušin Novi pomisleki Smiljan Trobiš Silvester Gabršček Jurij Bizjak Zorko Bajc Minka Osojnik Gradišče pri Divači
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Gregor Čušin Novi pomisleki Smiljan Trobiš Silvester Gabršček Jurij Bizjak Zorko Bajc Minka Osojnik Gradišče pri Divači
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
literarni večer Neža Maurer poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
literarni večer Neža Maurer poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
spomin France Balantič Tilka Jesenik Matej Slapar Anamarija Stibilj Šajn Dušan Merc Andrej Misson Breda Podbrežnik
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
spomin France Balantič Tilka Jesenik Matej Slapar Anamarija Stibilj Šajn Dušan Merc Andrej Misson Breda Podbrežnik
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
kultura likovna umetnost Sinji vrh Umetniki za karitas Anamarija Stibilj Šajn Marjana Plesničar Jezeršek Danilo Zavrtanik Primož Erjavec Silva Karim Milena Morača
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
kultura likovna umetnost Sinji vrh Umetniki za karitas Anamarija Stibilj Šajn Marjana Plesničar Jezeršek Danilo Zavrtanik Primož Erjavec Silva Karim Milena Morača
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
V začetku je bila beseda je bila slika Jože Kopeinig Stanislav Slatinek Temelji kazenskega kanonskega prava Pod svobodnim soncem Janez Bogataj Damijan Stepančič Goran Vojnović
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
V začetku je bila beseda je bila slika Jože Kopeinig Stanislav Slatinek Temelji kazenskega kanonskega prava Pod svobodnim soncem Janez Bogataj Damijan Stepančič Goran Vojnović
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjiga Duhovnik med nebom in peklom Maks Ipavec Pričevalci vstalega Kristusa
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjiga Duhovnik med nebom in peklom Maks Ipavec Pričevalci vstalega Kristusa
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Stopinje 50 let Lojze Kozar Stanislav Zver Klavdija Dominko p. Benedikt Emberšič Robert Brest Branko Kerman Nino Gumilar Franc Zorec Zoran Car Nina Horvat
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Stopinje 50 let Lojze Kozar Stanislav Zver Klavdija Dominko p. Benedikt Emberšič Robert Brest Branko Kerman Nino Gumilar Franc Zorec Zoran Car Nina Horvat
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Dogodki
Sodelovali so:
Naš pogled
Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.
Svetovalnica
Počitniški tedni ponujajo celo vrsto dogodkov, nekateri pa omogočajo tudi spoznavanje različnih poklicev in pridobivanje uporabnega znanja. Na nekaj fakultet smo poklicali in preverili, kaj pripravljajo in kakšen je njihov namen.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.
Duhovna misel
Oklepaj se ljubezni! Če v tvojem življenju zaide ljubezen, bodo sence vedno daljše in vedno globlje se boš pogrezal v noč in hlad.
Ritem srca
Tokrat smo se v oddaji ustavili pri novem singlu skupine We The Kingdom – Miracle Power in prisluhnili pesmim hrvaške karizmatične slavilne skupnosti Božja Pobjeda.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Acapella zasedba Kreativo je leta 2016 v živo muzicirala v našem studiu pred izbranim občinstvom. V oddaji Petkov večer prisluhnite delu glasbeno-pogovornega večera.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.