Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Moja zgodba
Pod knjižnim naslovom Tri desetke Selške doline avtorica Marija Gasser opisuje deset cerkva v Selški dolini, ki so bile med drugo svetovno vojno ali po njej porušene, nato pa obnovljene. V oddaji Moja zgodba boste izvedeli, kako in zakaj je prišlo do omenjene knjige. Zanimiva je tudi njena zgradba, saj usode cerkva niso predstavljene kronološko, ampak skozi prizmo veselega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca.
Moja zgodba
Pod knjižnim naslovom Tri desetke Selške doline avtorica Marija Gasser opisuje deset cerkva v Selški dolini, ki so bile med drugo svetovno vojno ali po njej porušene, nato pa obnovljene. V oddaji Moja zgodba boste izvedeli, kako in zakaj je prišlo do omenjene knjige. Zanimiva je tudi njena zgradba, saj usode cerkva niso predstavljene kronološko, ampak skozi prizmo veselega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Moja zgodba
Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Moja zgodba
Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.
Moja zgodba
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Moja zgodba
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Naš gost
Spoznanje več, predsodek manj
Z nami je bil znova politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Govoril je o razpletanju vojne v Ukrajini v luči spremenjene zunanje politike ZDA, o aktualnih izzivih Evropske unije, o izidu predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji in končanju politične negotovosti v Avstriji.
Duhovna misel
Aron je bil ribič. Živel je na bregu reke. Nekega večera se je po napornem delu ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš pogled
Na dan pred gregorjevim, ko se po starem julijanskem koledarju začenja pomlad in velja rek, da se ptički ženijo, je v naši deželici na sončni strani Alp bore malo razlogov za veselje. Razen morda, da se je gorivo nekoliko pocenilo, pa še to ne gane vseh. Ljudje smo različni, nekateri za dobro voljo potrebujejo le lepo vreme, drugi lep znesek na svojem bančnem računu, tretji zaljubljen pogled svoje boljše polovice, četrti zdrave otroke. Ampak če pogledamo malo širše, malo izven svojega vrtička, pa vendarle ne moremo skakati od navdušenja.
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začela Tanja Dominko. Celoten komentar si lahko v zapisani obliki preberete tudi na naši spletni strani.
Moja zgodba
Pod knjižnim naslovom Tri desetke Selške doline avtorica Marija Gasser opisuje deset cerkva v Selški dolini, ki so bile med drugo svetovno vojno ali po njej porušene, nato pa obnovljene. V oddaji Moja zgodba boste izvedeli, kako in zakaj je prišlo do omenjene knjige. Zanimiva je tudi njena zgradba, saj usode cerkva niso predstavljene kronološko, ampak skozi prizmo veselega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca.
Kulturni utrinki
Tudi letos bodo kot uvod v novo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo prihodnje leto, v Škofji Loki in okolici pripravili Dneve Škofjeloškega pasijona. V Kulturnih utrinkih smo predstavili program dogodkov, ki bodo potekali med 18. marcem in 21. aprilom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V postnem času so dobrodošle jedi iz prosene kaše, ki jih lahko pripravimo tako slane kot sladke. Najprej pristavimo mleko in ko zavre, dodamo kašo, ki jo prej dobro operemo (dvakrat ali trikrat) pod tekočo vodo. V 1 litru mleka skuhamo 10 dag kaše. Vre naj mirno, da komaj brbota. Iz tako kuhane kaše lahko naredimo narastek. Kaši dodamo rumenjak, posebej pa iz beljakov naredimo sneg, ki ga malo sladkamo in zamešamo v kašo. Polovico mase naložimo v stekleno skledo, naložimo dušena jabolka ali v rumu namočene rozine (zamrznjene maline), pokrijemo z ostalo kašo in damo v pečico za 15 minut. Odkrijemo in pustimo, da se do konca zapeče in dobil lepo barvo. Lahko pa je kuhana kaša kot priloga (namesto riža): zabelimo jo s prepraženo čebulo, maslom, ocvirki. Kuhano kašo lahko uporabimo tudi za pripravo zrnate solate ... Poslušalka pa je povedala, da v postu rada pripravi Zeljno kašo. Proseno kašo opre in jo da kuhati h kislemu zelju. Zabeli s slanino ali ocvirki.
Življenje išče pot
Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Svetovalnica
V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča.