Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
4. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
VEČ ...|4. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
VEČ ...|11. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
VEČ ...|11. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
VEČ ...|28. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
VEČ ...|28. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
VEČ ...|7. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|7. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Igor Grdina Jože Dežman Avstrijska zgodovina Ernest Bruckmüller
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Igor Grdina Jože Dežman Avstrijska zgodovina Ernest Bruckmüller
VEČ ...|23. 6. 2019
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Janez Juhant Marija Stanonik Peter Hribar Olga Hribar Alojz Hribar Anton Tomažič
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
VEČ ...|23. 6. 2019
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Janez Juhant Marija Stanonik Peter Hribar Olga Hribar Alojz Hribar Anton Tomažič
VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
VEČ ...|9. 6. 2019
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
VEČ ...|9. 6. 2019
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
Blaž Torkar Miha Kuhar Zadnja bitka na Soči 12 soška ofenziva
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
Blaž Torkar Miha Kuhar Zadnja bitka na Soči 12 soška ofenziva
VEČ ...|26. 5. 2019
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
VEČ ...|26. 5. 2019
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
Renato Podbersič Tomaž Simčič Peter Černic Ivo Bric vojaški dnevnik
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
VEČ ...|12. 5. 2019
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
Renato Podbersič Tomaž Simčič Peter Černic Ivo Bric vojaški dnevnik
VEČ ...|5. 5. 2019
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
VEČ ...|5. 5. 2019
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
VEČ ...|28. 4. 2019
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
VEČ ...|28. 4. 2019
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Anton Cestnik Vida Slakan dnevnik vojaka prve svetovne vojne
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Anton Cestnik Vida Slakan dnevnik vojaka prve svetovne vojne
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|31. 3. 2019
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
Matija Petkovšek Doživljaji iz svetovne vojne Robert Brus Marko Štepec 97. tržaški pehotni polk spomin
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
VEČ ...|31. 3. 2019
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
Matija Petkovšek Doživljaji iz svetovne vojne Robert Brus Marko Štepec 97. tržaški pehotni polk spomin
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|10. 3. 2019
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
Jože Dežman Pavel Jamnik Mitja Ferenc Uroš Košir poročilo 4 nemoč laži
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
VEČ ...|10. 3. 2019
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
Jože Dežman Pavel Jamnik Mitja Ferenc Uroš Košir poročilo 4 nemoč laži
VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Sredi krute sile nežno trajam Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani Mirko Bogomir Miklič Janez Juhant Igor Omerza
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Sredi krute sile nežno trajam Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani Mirko Bogomir Miklič Janez Juhant Igor Omerza
VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
VEČ ...|10. 2. 2019
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
VEČ ...|10. 2. 2019
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|20. 1. 2019
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
župnik nace nadrah anton nadrah valerija ravbar gašper karničnik marko istenič križev pot naceta nadraha
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
VEČ ...|20. 1. 2019
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
župnik nace nadrah anton nadrah valerija ravbar gašper karničnik marko istenič križev pot naceta nadraha
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
VEČ ...|2. 12. 2018
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
VEČ ...|2. 12. 2018
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
anja poštrak jože dežman incident hladne vojne na bohinjskem nebu
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
anja poštrak jože dežman incident hladne vojne na bohinjskem nebu
VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
VEČ ...|4. 11. 2018
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
VEČ ...|4. 11. 2018
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
Albin Žvan iz Krepelj na Krasu Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni Ivan Jurjavčič iz Idrije Franc Rebec iz Parij pri Pivki.
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
Albin Žvan iz Krepelj na Krasu Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni Ivan Jurjavčič iz Idrije Franc Rebec iz Parij pri Pivki.
VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
teharje 2018 spominska slovesnost za pobitimi domobranci stanislav lipovšek dr france cukjati
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
teharje 2018 spominska slovesnost za pobitimi domobranci stanislav lipovšek dr france cukjati
VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
VEČ ...|30. 9. 2018
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
VEČ ...|30. 9. 2018
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
marija tomažič lavrisha pričevanje o begunstvu spomin zgodovina
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
marija tomažič lavrisha pričevanje o begunstvu spomin zgodovina
VEČ ...|16. 9. 2018
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
VEČ ...|16. 9. 2018
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
marija mojca treven Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
marija mojca treven Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Priporočamo
|
Aktualno
Sol in luč
VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.
Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.
Komentar tedna
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|21. 8. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. avgust 2019 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji
V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.
Dogodki
VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega
Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.
Ritem srca
VEČ ...|21. 8. 2019
Jeremy Camp
V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.
V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.
A štekaš?
VEČ ...|21. 8. 2019
Poletna glasba ob dobri družbi
Predstavljene skladbe: Ed Sheeran – Bibia be ye ye; 2B – Kot morje; Shawn Mendes – In my blood; Los Unidades & Pharrell Williams - E-Lo (feat. Jozzy); Sigrid – Mine right now; Johnnyswim - First Try; Saša Lešnjek – Zaljubljena v ta svet; Katy Perry – Never really over; NEEDTOBREATH – Walking on water; dodie - Human; The killers – Land of the free; Žan Serčič - 1000x; LEON – No goodbyes; James Arthur – You deserve better; Calum Scott – You are the reason;
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|21. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 8.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|21. 8. 2019
Začetek šole
Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Sodelovala sta prof. Marti Zabret in doktor Anton Meden. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.