Is podcast
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.
V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.
Potem ko je Sekretariat bernske konvencije v začetku decembra podprl predlog za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega in bo ta sprememba državam članicam omogočala upravljanje s populacijo volka, se kot kaže v Sloveniji zadeve zapletajo …
Potem ko je Sekretariat bernske konvencije v začetku decembra podprl predlog za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega in bo ta sprememba državam članicam omogočala upravljanje s populacijo volka, se kot kaže v Sloveniji zadeve zapletajo …
Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.
Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.
Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih bomo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti. Več informacij najdete na tej povezavi…
Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih bomo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti. Več informacij najdete na tej povezavi…
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Tudi v novem letu so prva Doživetja narave v mesecu posvečena astronomiji. Vstopili smo v 24. leto Zanimivosti nočnega neba, v katerih smo spregovorili o radijski astronomiji. Naši gostje so bili fiziki Andrej Brešan, Rok Vogrinčič in Vid Primožič, ki v Novi vasi pri Opatjem Selu gradijo prvi večji radijski teleskop v Sloveniji. Kako delujejo tovrstni teleskopi in kaj bo mogoče spremljati s slovenskim?
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. januar 2025 ob 05-ih
Ker je bil tokratni torek zadnji dan v letu in s tem drugi božični večer, smo zbrali nekaj pomenljivih odlomkov, ki jih je prav za takšen večer zapisal Phil Bosmans.
Nekega večera je oče menil, da je njegov sin že dovolj star ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 3. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke dr. Tomaža Ivešića, Primoža Sturmana in spomine na očeta Eveline Jeza.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V januarskem Nedeljskem klepetu je bila z nami psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki je z nami delila misli o prezimovanju, refleksiji minulega in načrtovanju novega. Gostja je med drugim povedala, kako tudi ljudje lahko živimo bolj v ciklu narave, ki pozimi hrani moči za pomladni razcvet, ter o pravi meri prepuščanja in načrtovanja.