Is podcast Veš, kje najdeš okusne jagode? Is podcast
Veš, kje najdeš okusne jagode?

Jagode so eden najbolj priljubljenih sadežev, ki ga lahko uživamo na prehodu iz pomladi v poletje. Pridelava se je v zadnjih letih precej razširila tudi v Sloveniji, in danes lahko te sveže, dišeče in okusne sadeže, nabrane v polni zrelosti, najdemo kar na dvorišču bližnjih kmetij. Ena takih je tudi kmetija Vampret v Spodnjih Kosezah pri Lukovici. Ga. Alenka o skrivnosti pridelave dišečih in okusnih jagod pravi...

Robert Božič

jagode skrivnost okus

31. 5. 2023
Veš, kje najdeš okusne jagode?

Jagode so eden najbolj priljubljenih sadežev, ki ga lahko uživamo na prehodu iz pomladi v poletje. Pridelava se je v zadnjih letih precej razširila tudi v Sloveniji, in danes lahko te sveže, dišeče in okusne sadeže, nabrane v polni zrelosti, najdemo kar na dvorišču bližnjih kmetij. Ena takih je tudi kmetija Vampret v Spodnjih Kosezah pri Lukovici. Ga. Alenka o skrivnosti pridelave dišečih in okusnih jagod pravi...

Robert Božič

VEČ ...|31. 5. 2023
Veš, kje najdeš okusne jagode?

Jagode so eden najbolj priljubljenih sadežev, ki ga lahko uživamo na prehodu iz pomladi v poletje. Pridelava se je v zadnjih letih precej razširila tudi v Sloveniji, in danes lahko te sveže, dišeče in okusne sadeže, nabrane v polni zrelosti, najdemo kar na dvorišču bližnjih kmetij. Ena takih je tudi kmetija Vampret v Spodnjih Kosezah pri Lukovici. Ga. Alenka o skrivnosti pridelave dišečih in okusnih jagod pravi...

Robert Božič

jagodeskrivnostokus

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 12. 2023
Jutri 7. poljedelski posvet

Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave. Gre za strokovne posvete, na katerih bodo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti.

Jutri 7. poljedelski posvet

Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave. Gre za strokovne posvete, na katerih bodo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti.

narava kmetijstvo lombergarjevi dnevi

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri 7. poljedelski posvet

Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave. Gre za strokovne posvete, na katerih bodo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti.

VEČ ...|4. 12. 2023
Jutri 7. poljedelski posvet

Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave. Gre za strokovne posvete, na katerih bodo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti.

Robert Božič

narava kmetijstvo lombergarjevi dnevi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 11. 2023
Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu

Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.

Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu

Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.

narava kmetijstvo zavarovanje poškodbe pri delu

Minute za kmetijstvo in podeželje

Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu

Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.

VEČ ...|30. 11. 2023
Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu

Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.

Robert Božič

narava kmetijstvo zavarovanje poškodbe pri delu

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

narava kmetijstvo vodne poti ARIA 2023

Minute za kmetijstvo in podeželje

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Robert Božič

narava kmetijstvo vodne poti ARIA 2023

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 11. 2023
Nava Vardian: »Zgodbo o dragoceni lokalni dediščini skušamo povedati na širši način...«

Tokrat bi vas rad opozoril na projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalno tradicionalno domačo obrt in običaje Brkinov in Krasa in sodi med 24 najboljših skupnostnih projektov, ki so sofinancirani iz sredstev Evropske skupne kmetijske politike in jih je izbrala mednarodna žirija strokovnjakov ter vse prebivalce EU pozvala, da z glasovanjem določijo zmagovalne projekte. Svoj glas lahko oddate na tej povezavi.

Nava Vardian: »Zgodbo o dragoceni lokalni dediščini skušamo povedati na širši način...«

Tokrat bi vas rad opozoril na projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalno tradicionalno domačo obrt in običaje Brkinov in Krasa in sodi med 24 najboljših skupnostnih projektov, ki so sofinancirani iz sredstev Evropske skupne kmetijske politike in jih je izbrala mednarodna žirija strokovnjakov ter vse prebivalce EU pozvala, da z glasovanjem določijo zmagovalne projekte. Svoj glas lahko oddate na tej povezavi.

narava kmetijstvo SKP natečaj

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nava Vardian: »Zgodbo o dragoceni lokalni dediščini skušamo povedati na širši način...«

Tokrat bi vas rad opozoril na projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalno tradicionalno domačo obrt in običaje Brkinov in Krasa in sodi med 24 najboljših skupnostnih projektov, ki so sofinancirani iz sredstev Evropske skupne kmetijske politike in jih je izbrala mednarodna žirija strokovnjakov ter vse prebivalce EU pozvala, da z glasovanjem določijo zmagovalne projekte. Svoj glas lahko oddate na tej povezavi.

VEČ ...|27. 11. 2023
Nava Vardian: »Zgodbo o dragoceni lokalni dediščini skušamo povedati na širši način...«

Tokrat bi vas rad opozoril na projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalno tradicionalno domačo obrt in običaje Brkinov in Krasa in sodi med 24 najboljših skupnostnih projektov, ki so sofinancirani iz sredstev Evropske skupne kmetijske politike in jih je izbrala mednarodna žirija strokovnjakov ter vse prebivalce EU pozvala, da z glasovanjem določijo zmagovalne projekte. Svoj glas lahko oddate na tej povezavi.

Robert Božič

narava kmetijstvo SKP natečaj

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 11. 2023
V EU parlamentu je bila prepričljivo zavrnjena Uredba o trajnostni rabi pesticidov

Spomnimo. Prvotni predlog uredbe je od držav članic zahteval, da količino uporabljenih sredstev za varstvo rastlin zmanjšajo vsaj za 50%, kar so kasneje nekatere skupine želele povečati celo na 70 ali več odstotkov. Za slovensko kmetijstvo je bila najbolj sporna zahteva, da se na vseh varovanih območjih ne sme uporabljati nobenega fitofarmacevtskega sredstva, tudi tistih ne, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. Glede na obseg Natura 2000 in drugih varovanih območij, bi taka uredba pomenila dokončen udarec slovenski pridelavi hrane, podobno pa so svarili kmetje tudi v drugih EU državah …

V EU parlamentu je bila prepričljivo zavrnjena Uredba o trajnostni rabi pesticidov

Spomnimo. Prvotni predlog uredbe je od držav članic zahteval, da količino uporabljenih sredstev za varstvo rastlin zmanjšajo vsaj za 50%, kar so kasneje nekatere skupine želele povečati celo na 70 ali več odstotkov. Za slovensko kmetijstvo je bila najbolj sporna zahteva, da se na vseh varovanih območjih ne sme uporabljati nobenega fitofarmacevtskega sredstva, tudi tistih ne, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. Glede na obseg Natura 2000 in drugih varovanih območij, bi taka uredba pomenila dokončen udarec slovenski pridelavi hrane, podobno pa so svarili kmetje tudi v drugih EU državah …

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

V EU parlamentu je bila prepričljivo zavrnjena Uredba o trajnostni rabi pesticidov

Spomnimo. Prvotni predlog uredbe je od držav članic zahteval, da količino uporabljenih sredstev za varstvo rastlin zmanjšajo vsaj za 50%, kar so kasneje nekatere skupine želele povečati celo na 70 ali več odstotkov. Za slovensko kmetijstvo je bila najbolj sporna zahteva, da se na vseh varovanih območjih ne sme uporabljati nobenega fitofarmacevtskega sredstva, tudi tistih ne, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. Glede na obseg Natura 2000 in drugih varovanih območij, bi taka uredba pomenila dokončen udarec slovenski pridelavi hrane, podobno pa so svarili kmetje tudi v drugih EU državah …

VEČ ...|24. 11. 2023
V EU parlamentu je bila prepričljivo zavrnjena Uredba o trajnostni rabi pesticidov

Spomnimo. Prvotni predlog uredbe je od držav članic zahteval, da količino uporabljenih sredstev za varstvo rastlin zmanjšajo vsaj za 50%, kar so kasneje nekatere skupine želele povečati celo na 70 ali več odstotkov. Za slovensko kmetijstvo je bila najbolj sporna zahteva, da se na vseh varovanih območjih ne sme uporabljati nobenega fitofarmacevtskega sredstva, tudi tistih ne, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. Glede na obseg Natura 2000 in drugih varovanih območij, bi taka uredba pomenila dokončen udarec slovenski pridelavi hrane, podobno pa so svarili kmetje tudi v drugih EU državah …

Robert Božič

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 11. 2023
V petek vabljeni na Proseno Mavško tržnico in okroglo mizo

Jutri v petek, 24. novembra v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče v sodelovanju z Občino Kranj in KS Mavčiče ob 19.00 pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo z različnih vidikov osvetlili, zakaj je dobro v vseh življenjskih obdobjih pogosto uživati proseno kašo, še posebej pa pri učenju, delu, športu in za dober spanec in zakaj potekajo prizadevanja, da bi jedi iz prosa bile redno vključene tudi na jadilnike v javnih zavodih. Dve uri pred okroglo mizo, torej od 17.00 naprej bo potekala tudi Prosena Mavška tržnica, na kateri bodo kmetje s tamkajšnjega območja ponudili svoje pridelke in izdelke.

V petek vabljeni na Proseno Mavško tržnico in okroglo mizo

Jutri v petek, 24. novembra v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče v sodelovanju z Občino Kranj in KS Mavčiče ob 19.00 pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo z različnih vidikov osvetlili, zakaj je dobro v vseh življenjskih obdobjih pogosto uživati proseno kašo, še posebej pa pri učenju, delu, športu in za dober spanec in zakaj potekajo prizadevanja, da bi jedi iz prosa bile redno vključene tudi na jadilnike v javnih zavodih. Dve uri pred okroglo mizo, torej od 17.00 naprej bo potekala tudi Prosena Mavška tržnica, na kateri bodo kmetje s tamkajšnjega območja ponudili svoje pridelke in izdelke.

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

V petek vabljeni na Proseno Mavško tržnico in okroglo mizo

Jutri v petek, 24. novembra v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče v sodelovanju z Občino Kranj in KS Mavčiče ob 19.00 pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo z različnih vidikov osvetlili, zakaj je dobro v vseh življenjskih obdobjih pogosto uživati proseno kašo, še posebej pa pri učenju, delu, športu in za dober spanec in zakaj potekajo prizadevanja, da bi jedi iz prosa bile redno vključene tudi na jadilnike v javnih zavodih. Dve uri pred okroglo mizo, torej od 17.00 naprej bo potekala tudi Prosena Mavška tržnica, na kateri bodo kmetje s tamkajšnjega območja ponudili svoje pridelke in izdelke.

VEČ ...|23. 11. 2023
V petek vabljeni na Proseno Mavško tržnico in okroglo mizo

Jutri v petek, 24. novembra v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče v sodelovanju z Občino Kranj in KS Mavčiče ob 19.00 pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo z različnih vidikov osvetlili, zakaj je dobro v vseh življenjskih obdobjih pogosto uživati proseno kašo, še posebej pa pri učenju, delu, športu in za dober spanec in zakaj potekajo prizadevanja, da bi jedi iz prosa bile redno vključene tudi na jadilnike v javnih zavodih. Dve uri pred okroglo mizo, torej od 17.00 naprej bo potekala tudi Prosena Mavška tržnica, na kateri bodo kmetje s tamkajšnjega območja ponudili svoje pridelke in izdelke.

Robert Božič

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 11. 2023
So datumsko določene prepovedi gnojenja še primerne v digitalni dobi?

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

So datumsko določene prepovedi gnojenja še primerne v digitalni dobi?

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

So datumsko določene prepovedi gnojenja še primerne v digitalni dobi?

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

VEČ ...|22. 11. 2023
So datumsko določene prepovedi gnojenja še primerne v digitalni dobi?

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

Robert Božič

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 11. 2023
Kdo lahko vstopa v prostore kmetije med inšpekcijskim postopkom?

Dr. Vida Čadonič Špelič pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

Kdo lahko vstopa v prostore kmetije med inšpekcijskim postopkom?

Dr. Vida Čadonič Špelič pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kdo lahko vstopa v prostore kmetije med inšpekcijskim postopkom?

Dr. Vida Čadonič Špelič pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

VEČ ...|21. 11. 2023
Kdo lahko vstopa v prostore kmetije med inšpekcijskim postopkom?

Dr. Vida Čadonič Špelič pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

Robert Božič

narava kmetijstvo vrt svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.

Robert Božič

Robert Božič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|1. 12. 2023
Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljefotografijanočno neboopazovanjeastrofotografija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo