Is podcast Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2. Is podcast
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

2. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma.

Radio Ognjišče

VEČ ...|2. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ...|5. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 5. 2.

Maševal je študentski duhovnik Primož Lorbek, prepeval pa Študentski zbor Vdih.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 5. 2.

Maševal je študentski duhovnik Primož Lorbek, prepeval pa Študentski zbor Vdih.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 5. 2.

Maševal je študentski duhovnik Primož Lorbek, prepeval pa Študentski zbor Vdih.

VEČ ...|5. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 5. 2.

Maševal je študentski duhovnik Primož Lorbek, prepeval pa Študentski zbor Vdih.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|4. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 4. 2.

Maševal je d. pomočnik Janez Vagner, pele so šolske sestre.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 4. 2.

Maševal je d. pomočnik Janez Vagner, pele so šolske sestre.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 4. 2.

Maševal je d. pomočnik Janez Vagner, pele so šolske sestre.

VEČ ...|4. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 4. 2.

Maševal je d. pomočnik Janez Vagner, pele so šolske sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|3. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 3. 2.

Sv. mašo je daroval Vinko Potočnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 3. 2.

Sv. mašo je daroval Vinko Potočnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 3. 2.

Sv. mašo je daroval Vinko Potočnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

VEČ ...|3. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 3. 2.

Sv. mašo je daroval Vinko Potočnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|1. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1. 2.

Maševal je župnik Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh. 

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1. 2.

Maševal je župnik Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh. 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1. 2.

Maševal je župnik Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh. 

VEČ ...|1. 2. 2025
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1. 2.

Maševal je župnik Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh. 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|1. 2. 2025
Slovesna sv. maša iz Stolnice Marijinega vnebovzetja Koper ob umestitvi novega koprskega škofa msgr. Petra Štumpfa

Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.

Slovesna sv. maša iz Stolnice Marijinega vnebovzetja Koper ob umestitvi novega koprskega škofa msgr. Petra Štumpfa

Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.

duhovnost masa

Sveta maša

Slovesna sv. maša iz Stolnice Marijinega vnebovzetja Koper ob umestitvi novega koprskega škofa msgr. Petra Štumpfa

Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.

VEČ ...|1. 2. 2025
Slovesna sv. maša iz Stolnice Marijinega vnebovzetja Koper ob umestitvi novega koprskega škofa msgr. Petra Štumpfa

Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|31. 1. 2025
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|31. 1. 2025
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|30. 1. 2025
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Maševal je Ervin Mozetič, pel ansambel sv. Marko.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Maševal je Ervin Mozetič, pel ansambel sv. Marko.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Maševal je Ervin Mozetič, pel ansambel sv. Marko.

VEČ ...|30. 1. 2025
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Maševal je Ervin Mozetič, pel ansambel sv. Marko.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 2. 2025
Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosinajstnikipubertetadan posvečenega življenjaposlanstvo

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Doživetja narave

VEČ ...|31. 1. 2025
Duhovna razsežnost teka okrog Mont Blanca

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

Duhovna razsežnost teka okrog Mont Blanca

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

Blaž Lesnik

tekduhovnostnaravaUltra Trail du Mont Blanc

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2025
Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Otok

VEČ ...|5. 2. 2025
Elegija mojim rojakom

V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.

Elegija mojim rojakom

V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2025
Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev