Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 5. 6.

Maševal je p. Pavle Jakop. Pel je otroški zbor pod vodstvom Eve Zale Rac, na kitari jih je spremljal Peter Berden, na mandolini pa Franjo Martinec.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

5. 6. 2022
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 5. 6.

Maševal je p. Pavle Jakop. Pel je otroški zbor pod vodstvom Eve Zale Rac, na kitari jih je spremljal Peter Berden, na mandolini pa Franjo Martinec.

Radio Ognjišče

VEČ ...|5. 6. 2022
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 5. 6.

Maševal je p. Pavle Jakop. Pel je otroški zbor pod vodstvom Eve Zale Rac, na kitari jih je spremljal Peter Berden, na mandolini pa Franjo Martinec.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ...|27. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

VEČ ...|27. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|26. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu 26. 10.

Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik. 

Sv. maša iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu 26. 10.

Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik. 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu 26. 10.

Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik. 

VEČ ...|26. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu 26. 10.

Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik. 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|25. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.  

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.  

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.  

VEČ ...|25. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.  

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|24. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.  

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.  

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.  

VEČ ...|24. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.  

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|23. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 10.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci. 

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 10.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci. 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 10.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci. 

VEČ ...|23. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 10.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci. 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|22. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.

VEČ ...|22. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|21. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.

VEČ ...|21. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|20. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 10.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.  

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 10.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.  

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 10.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.  

VEČ ...|20. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 10.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.  

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|27. 10. 2025
Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 10. 2025
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 10. 2025
Narodnozabavne glasbene želje

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavle, Angelca, Metka, Marija, Silvo,
Anica, Marija, Franc, Anton, Stanka in Pavla.

Narodnozabavne glasbene želje

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavle, Angelca, Metka, Marija, Silvo,
Anica, Marija, Franc, Anton, Stanka in Pavla.

Matjaž Merljak, Miha Močnik

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki