Sv. mašo je daroval p. Ambrož Mušič, orgle je igral Saša Frelih Mišo, pel pa je p. Vid Lisjak.
Sv. mašo je daroval p. Ambrož Mušič, orgle je igral Saša Frelih Mišo, pel pa je p. Vid Lisjak.
Sv. mašo je daroval p. Ambrož Mušič, orgle je igral Saša Frelih Mišo, pel pa je p. Vid Lisjak.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel je župnijski zbor župnije Črni vrh.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel je župnijski zbor župnije Črni vrh.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Spoznanje več, predsodek manj
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Slovencem po svetu in domovini
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antonijom Tajanijem. Prav na njegovo povabilo se je v mestu ob Tiberi udeležil prve mednarodne konference o italofoniji. Zavzel se je za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in za zagotovljeno zastopstvo na parlamentarni ravni. Tajani je bil z obema temama seznanjen in je napovedal podporo proračunski dopolnitvi, ki bo omogočila dvig finančne podpore. Prav tako je potrdil politično voljo vlade, da se najde pot do zagotovljenega zastopstva, pri čemer je opozoril, da je treba v okviru italijanskega pravnega reda poiskati ustrezne tehnične rešitve. Matej Arčon se je srečal tudi s švicarskim zunanjim ministrom Cassisejem in veleposlanikom naše države pri Svetem sedežu Francem Butom, obiskal Vatikan in Slovenski papeški zavod Slovenik. Ministra Arčona je na obisku spremljala državna sekretarka Vesna Humar. Oba sta tudi nagovorila udeležence konference o italofoniji.
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Sol in luč
Nedeljski referendum utegne močno poseči v naša življenja, saj lahko drastično spremeni odnos do smrti, zato tudi do življenja. Pred vsako odločitvijo je potreben premislek, ob tako pomembni še toliko bolj. Zato smo se odločili, da nam pri tem pomaga nekdo, ki se s to tematiko ukvarja v državi, kjer so podoben zakon sprejeli pred skoraj desetimi leti in imajo zato že veliko izkušenj. Za tokratno oddajo smo pripravili pogovor z Alexom Schadenbergom, ki je vodja organizacije za zaščito življenja in preprečevanje evtanazije Euthanasia Prevention Coalition (EPC), nevladne organizacije s sedežem v Londonu v Ontariju. Pogovor je pripravila in prevedla Marjana Debevec.
Slovencem po svetu in domovini
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antonijom Tajanijem. Prav na njegovo povabilo se je v mestu ob Tiberi udeležil prve mednarodne konference o italofoniji. Zavzel se je za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in za zagotovljeno zastopstvo na parlamentarni ravni. Tajani je bil z obema temama seznanjen in je napovedal podporo proračunski dopolnitvi, ki bo omogočila dvig finančne podpore. Prav tako je potrdil politično voljo vlade, da se najde pot do zagotovljenega zastopstva, pri čemer je opozoril, da je treba v okviru italijanskega pravnega reda poiskati ustrezne tehnične rešitve. Matej Arčon se je srečal tudi s švicarskim zunanjim ministrom Cassisejem in veleposlanikom naše države pri Svetem sedežu Francem Butom, obiskal Vatikan in Slovenski papeški zavod Slovenik. Ministra Arčona je na obisku spremljala državna sekretarka Vesna Humar. Oba sta tudi nagovorila udeležence konference o italofoniji.
Kulturni utrinki
Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna predstavila redno knjižno zbirko za leto 2026. Zbirka najstarejše slovenske založbe bralcem poleg Koledarja 2026 spet prinaša kar nekaj zanimivega branja. Poslušajte pogovor z ravnateljico Tanjo Ozvatič in urednico koledarja Saško Ocvirk, ki ga je pripravil Tone Gorjup.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Za naš radio je spregovoril prof. dr. Jože Ramovš in sicer o temeljnih socialnih vrednotah, na kateri temelji evropska kultura, ter o zmotah, ki posameznika in družbene skupine privedejo do slabih dejanj.