Neli Štular o začetku Bralnega kluba v Planinskem muzeju v Mojstrani

Jože Bartolj

kultura literatura bralni klub Planinski muzej Neli Štular

7. 3. 2023
Neli Štular o začetku Bralnega kluba v Planinskem muzeju v Mojstrani

Jože Bartolj

VEČ ...|7. 3. 2023
Neli Štular o začetku Bralnega kluba v Planinskem muzeju v Mojstrani

Jože Bartolj

kulturaliteraturabralni klubPlaninski muzejNeli Štular

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2025
HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

glasba koncert

Kulturni utrinki

HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

VEČ ...|30. 5. 2025
HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

Marjan Bunič

glasba koncert

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 5. 2025
Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

VEČ ...|28. 5. 2025
Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

Tanja Dominko

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2025
Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film duhovno pevski viked sončna pesem Agata Dugar

Kulturni utrinki

Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

VEČ ...|27. 5. 2025
Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film duhovno pevski viked sončna pesem Agata Dugar

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 5. 2025
Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

VEČ ...|26. 5. 2025
Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2025
Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film kotlje železna kapla jezersko festival solzic renata picej

Kulturni utrinki

Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

VEČ ...|22. 5. 2025
Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

Jure Sešek

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film kotlje železna kapla jezersko festival solzic renata picej

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2025
O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film mojca bitenc križaj domen križaj opera sng ljubljana manon lescaut

Kulturni utrinki

O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

VEČ ...|21. 5. 2025
O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

Jure Sešek

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film mojca bitenc križaj domen križaj opera sng ljubljana manon lescaut

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jure Sešek

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 5. 2025
Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2025
Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Sol in luč

VEČ ...|27. 5. 2025
Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Tadej Sadar

družbavzgojaodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 6. 2025
Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|1. 6. 2025
Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|1. 6. 2025
Talenti

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Talenti

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|1. 6. 2025
Častitljivi del dne 1. 6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Častitljivi del dne 1. 6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče