otroci pustna zahvala pustna sobotna iskrica. melita košir mavrica. post postni čas
otrocipustna zahvalapustna sobotna iskrica. melita koširmavrica. postpostni čas
Sobotna iskrica
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Sobotni iskrici slišali, kako je bilo na obisku v Vrtcu dobrega pastirja v Ljubljani in maribosrskem Vrtcu Montessori. Pred mikrofonom so se znašli zgovorni vrtčevski otroci in povedali, kako pri njih potekajo dnevi, kaj vse se naučijo ter da znajo šteti že do tisoč.
Sobotna iskrica
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Sobotni iskrici slišali, kako je bilo na obisku v Vrtcu dobrega pastirja v Ljubljani in maribosrskem Vrtcu Montessori. Pred mikrofonom so se znašli zgovorni vrtčevski otroci in povedali, kako pri njih potekajo dnevi, kaj vse se naučijo ter da znajo šteti že do tisoč.
Sobotna iskrica
Z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc smo se pogovarjali o križevem potu, kako ga je doživljal Jezus in kako ga doživljamo sami. Povabili smo vas na uglasbeno zgodbo o Usmiljenem Samarijanu, za povrh vsega pa izvedeli kaj novega o svetem Jožefu, ki je godoval v sredo.
Sobotna iskrica
Z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc smo se pogovarjali o križevem potu, kako ga je doživljal Jezus in kako ga doživljamo sami. Povabili smo vas na uglasbeno zgodbo o Usmiljenem Samarijanu, za povrh vsega pa izvedeli kaj novega o svetem Jožefu, ki je godoval v sredo.
Sobotna iskrica
V začetku marca smo obeležili svetovni dan sluha, zato je bil osrednji pogovor Sobotne iskrice namenjen ozaveščanju, da sluh ni samoumeven. Z učiteljico likovnega pouka Saro Írman Kolár, ki zna slovenski znakovni jezik, smo se pogovarjali o razlikah med nami in se naučili tudi nekaj kretenj s pomočjo slikanice z naslovom Anika govori drugače.
Sobotna iskrica
V začetku marca smo obeležili svetovni dan sluha, zato je bil osrednji pogovor Sobotne iskrice namenjen ozaveščanju, da sluh ni samoumeven. Z učiteljico likovnega pouka Saro Írman Kolár, ki zna slovenski znakovni jezik, smo se pogovarjali o razlikah med nami in se naučili tudi nekaj kretenj s pomočjo slikanice z naslovom Anika govori drugače.
Sobotna iskrica
Tokratna oddaja je prinesla iskreno zahvalo iz Angole. Oglasila se nam je sestra Zvonka Mikec, ki je povedala, kako bo z zbranimi sredstvi Pustne sobotne iskrice življenje tamkajšnjih otrok lažje. O marčevski številki Mavrice pa smo se pogovorili z urednico Matejo Gomboc.
Sobotna iskrica
Tokratna oddaja je prinesla iskreno zahvalo iz Angole. Oglasila se nam je sestra Zvonka Mikec, ki je povedala, kako bo z zbranimi sredstvi Pustne sobotne iskrice življenje tamkajšnjih otrok lažje. O marčevski številki Mavrice pa smo se pogovorili z urednico Matejo Gomboc.
Sobotna iskrica
Tokratna sobotna iskrica je bila pustno obarvana. V radijskem etru smo bili povezani z misijoni v Angoli in tamkajšnjo slovensko misijonarko sestro Zvonko Mikec. Zbirali smo tudi sredstva za dober namen.
Sobotna iskrica
Tokratna sobotna iskrica je bila pustno obarvana. V radijskem etru smo bili povezani z misijoni v Angoli in tamkajšnjo slovensko misijonarko sestro Zvonko Mikec. Zbirali smo tudi sredstva za dober namen.
Sobotna iskrica
Bliža se Pustna sobotna iskrica, ki nas bo popeljala v Angolo, v tamkajšnji misijon, ki nam ga je pobližje v Sobotni iskrici s sogovorniki predstavil Jure Sešek. V drugem delu oddaje smo se pogovarjali z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc o poklicih. Slišali smo o februarskih svetnikih in prebrali zgodbo, ki je k nam prišla iz daljnega Népala.
Sobotna iskrica
Bliža se Pustna sobotna iskrica, ki nas bo popeljala v Angolo, v tamkajšnji misijon, ki nam ga je pobližje v Sobotni iskrici s sogovorniki predstavil Jure Sešek. V drugem delu oddaje smo se pogovarjali z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc o poklicih. Slišali smo o februarskih svetnikih in prebrali zgodbo, ki je k nam prišla iz daljnega Népala.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla obljubljeno radijsko igro O pastirčku in debeli uši, slišali pa smo tudi Jureta Seška, ki nam je na kratko predstavil misijon, za katerega bomo zbirali sredstva z letošnjo Pustno sobotno iskrico 1. marca. Pokukali smo tudi na odrske deske Mladinskega gledališča v Ljubljani, kjer so pripravili predstavo za otroke o treh najbolj znanih likih slovenskega striparja Mikija Mustra.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla obljubljeno radijsko igro O pastirčku in debeli uši, slišali pa smo tudi Jureta Seška, ki nam je na kratko predstavil misijon, za katerega bomo zbirali sredstva z letošnjo Pustno sobotno iskrico 1. marca. Pokukali smo tudi na odrske deske Mladinskega gledališča v Ljubljani, kjer so pripravili predstavo za otroke o treh najbolj znanih likih slovenskega striparja Mikija Mustra.
Sobotna iskrica
Slišali smo, kakšne pesmi in zgodbe ste pridno pošiljali na naš naslov, prav vse smo prebrali. O kulturnem prazniku smo se pogovarjali tudi z urednico Mavrice Matejo Gomboc. Govorili smo tudi o nedeljskem evangeliju in Jezusovem čudežu pomnožitve kruha.
Sobotna iskrica
Slišali smo, kakšne pesmi in zgodbe ste pridno pošiljali na naš naslov, prav vse smo prebrali. O kulturnem prazniku smo se pogovarjali tudi z urednico Mavrice Matejo Gomboc. Govorili smo tudi o nedeljskem evangeliju in Jezusovem čudežu pomnožitve kruha.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.