Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.
Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.
Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.
Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«
Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«
V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.
V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…
Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…
Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa.
Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa.
Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.
Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.
Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.
Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. december 2024 ob 05-ih
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Potem ko je Sekretariat bernske konvencije v začetku decembra podprl predlog za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega in bo ta sprememba državam članicam omogočala upravljanje s populacijo volka, se kot kaže v Sloveniji zadeve zapletajo …