Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

Radio Ognjišče

info sodstvo politika razmere

14. 12. 2024
Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

Radio Ognjišče

VEČ ...|14. 12. 2024
Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

Radio Ognjišče

infosodstvopolitikarazmere

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 12. 2024
Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

info

Informativni prispevki

Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

VEČ ...|16. 12. 2024
Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 12. 2024
Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

info

Informativni prispevki

Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

VEČ ...|16. 12. 2024
Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 12. 2024
Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

info Ukrajina duhovnost pogovor

Informativni prispevki

Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

VEČ ...|10. 12. 2024
Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

Marjana Debevec

info Ukrajina duhovnost pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

info sirija uporniki islamisti

Informativni prispevki

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Radio Ognjišče

info sirija uporniki islamisti

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2024
Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

info

Informativni prispevki

Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

VEČ ...|6. 12. 2024
Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

info policija komentar

Informativni prispevki

Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

Radio Ognjišče

info policija komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

info

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

Andrej Šinko

info

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|13. 12. 2024
Čas za zdravo pamet

… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …

Čas za zdravo pamet

… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …

Marko Rijavec

svobotapristnostzdrava pamet

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2024
Pogovor s predsednikom NSi mag. Matejem Toninom

Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo. 

Pogovor s predsednikom NSi mag. Matejem Toninom

Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Globine

VEČ ...|10. 12. 2024
Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto letojubilejno letoromarji upanjaodpustki

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2024
Jasličar Drago Kozinc

Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.

Jasličar Drago Kozinc

Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.

Jože Bartolj

spominživljenjeDrago KozincDruštvo jasličarjev SlovenijejasliceGibanje potVinko Kobal

Spominjamo se

VEČ ...|18. 12. 2024
Spominjamo se dne 18. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|18. 12. 2024
Častitljivi del dne 18. 12.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Častitljivi del dne 18. 12.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|18. 12. 2024
Sv. Vunibald

Takole na začetku sem ti hotel reči, da te ne poznam, da še nisem slišal zate in, priznam, hotel sem se nekoliko ponorčevati iz tvojega imena, ki zveni bolj …

Sv. Vunibald

Takole na začetku sem ti hotel reči, da te ne poznam, da še nisem slišal zate in, priznam, hotel sem se nekoliko ponorčevati iz tvojega imena, ki zveni bolj …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Od slike do besede

VEČ ...|17. 12. 2024
Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Mateja Subotičanec

knjigavzgojarazvoj