Vojni v Ukrajini še ni videti konca, v petek se je zgodil napad na koncertno dvorano v bližini Moskve, rusko sodišče je četverici osumljencev že dosodilo dvomesečni pripor z možnostjo podaljšanja, zaradi terorizma jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Poleg tega tudi vojna v Gazi ne pojenja, Varnostni svet ima danes na mizi novo besedilo resolucije. Napeto je tudi ozračje doma. Tanja Dominko se je ob tem pogovarjala z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem.
Vojni v Ukrajini še ni videti konca, v petek se je zgodil napad na koncertno dvorano v bližini Moskve, rusko sodišče je četverici osumljencev že dosodilo dvomesečni pripor z možnostjo podaljšanja, zaradi terorizma jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Poleg tega tudi vojna v Gazi ne pojenja, Varnostni svet ima danes na mizi novo besedilo resolucije. Napeto je tudi ozračje doma. Tanja Dominko se je ob tem pogovarjala z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem.
Vojni v Ukrajini še ni videti konca, v petek se je zgodil napad na koncertno dvorano v bližini Moskve, rusko sodišče je četverici osumljencev že dosodilo dvomesečni pripor z možnostjo podaljšanja, zaradi terorizma jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Poleg tega tudi vojna v Gazi ne pojenja, Varnostni svet ima danes na mizi novo besedilo resolucije. Napeto je tudi ozračje doma. Tanja Dominko se je ob tem pogovarjala z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem.
Informativni prispevki
V pogovoru s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem smo se dotaknili aktualnih izzivov lokalne ravni, med njimi naraščanja stroškov občin in sodelovanja z vlado, tudi v luči pogajanj o povprečninah in izvajanja dolgotrajne oskrbe.
Informativni prispevki
V pogovoru s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem smo se dotaknili aktualnih izzivov lokalne ravni, med njimi naraščanja stroškov občin in sodelovanja z vlado, tudi v luči pogajanj o povprečninah in izvajanja dolgotrajne oskrbe.
Informativni prispevki
V Župniji Kokrica so v okviru misijona odprli Misijonsko knjigobežnico, poseben prostor za izmenjavo knjig v starem vhodu cerkve. Police ponujajo številna dela in revije, obiskovalcem pa je na voljo tudi klečalnik za tiho molitev s pogledom v cerkev. Knjigobežnica združuje branje, skupnost in duhovno poglobitev ter vabi k sodelovanju pri prihajajočem misijonu z geslom »Pridi človek, čakam te.« O tem smo se pogovarjali s tajnico ŽPS-ja Ano Peklenik.
Informativni prispevki
V Župniji Kokrica so v okviru misijona odprli Misijonsko knjigobežnico, poseben prostor za izmenjavo knjig v starem vhodu cerkve. Police ponujajo številna dela in revije, obiskovalcem pa je na voljo tudi klečalnik za tiho molitev s pogledom v cerkev. Knjigobežnica združuje branje, skupnost in duhovno poglobitev ter vabi k sodelovanju pri prihajajočem misijonu z geslom »Pridi človek, čakam te.« O tem smo se pogovarjali s tajnico ŽPS-ja Ano Peklenik.
Informativni prispevki
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Ukrajina danes praznuje 34. obletnico samostojnosti. Zato je na pobudo sveta cerkva in cerkvenih organizacij sklican svetovni dan molitve za Ukrajino. Po več župnijah pripravljajo različne dogodke, mogoče pa se je tudi pridružiti svetovni mreži molitve. Že vse od začetka vojne stiske ljudi blaži Karitas Spes, ki v Ukrajini deluje na več ravneh. Poleg najnujnejše pomoči, vodijo tudi projekte za pomoč otrokom, prizadetih v vojni, in družinam, katerih člani se vračajo iz vojske.
Informativni prispevki
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Ukrajina danes praznuje 34. obletnico samostojnosti. Zato je na pobudo sveta cerkva in cerkvenih organizacij sklican svetovni dan molitve za Ukrajino. Po več župnijah pripravljajo različne dogodke, mogoče pa se je tudi pridružiti svetovni mreži molitve. Že vse od začetka vojne stiske ljudi blaži Karitas Spes, ki v Ukrajini deluje na več ravneh. Poleg najnujnejše pomoči, vodijo tudi projekte za pomoč otrokom, prizadetih v vojni, in družinam, katerih člani se vračajo iz vojske.
Informativni prispevki
Ukrajina se bo za sklenitev mirovnega sporazuma skoraj zagotovo morala odpovedati delu svojega ozemlja. Ruski predsednik Vladimir Putin se medtem po·asi vra·a iz politi·ne osamitve Zahoda, ki naj bi v prihodnje Ukrajini zagotavljal tudi varnost, a kot ka·e ne znotraj NATA. Geopoliti·ni analitik dr. Bogomil Ferfila ocenjuje, da je tak·en razplet pri·akovan, saj da se Putin nikoli v zgodovini ni odpovedal osvojenim ozemljem, Rusija pa je v mednarodni skupnosti nujno dojemati kot voja·ko velesilo.
Informativni prispevki
Ukrajina se bo za sklenitev mirovnega sporazuma skoraj zagotovo morala odpovedati delu svojega ozemlja. Ruski predsednik Vladimir Putin se medtem po·asi vra·a iz politi·ne osamitve Zahoda, ki naj bi v prihodnje Ukrajini zagotavljal tudi varnost, a kot ka·e ne znotraj NATA. Geopoliti·ni analitik dr. Bogomil Ferfila ocenjuje, da je tak·en razplet pri·akovan, saj da se Putin nikoli v zgodovini ni odpovedal osvojenim ozemljem, Rusija pa je v mednarodni skupnosti nujno dojemati kot voja·ko velesilo.
Informativni prispevki
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
Informativni prispevki
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
Informativni prispevki
Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.
Informativni prispevki
Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.
Informativni prispevki
Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.
Informativni prispevki
Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. avgust 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Duhovna misel
Neki človek je z navdušenim in zavzetim delom dobro napredoval v poslovanju. Ko se je začel starati, je postajal zaskrbljen za prihodnost ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Radijska kateheza
Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Sobotni duhovni večer
V programu Radia Ognjišče ste spremljali Sobotni duhovni večer. Najprej ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Sledile so prve nedeljske večernice in po njih molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za mir v svetu. V Radijski katehezi smo se ustavili ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa je tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.