Romana Tomc o političnem prevzemu medijev, obremenitvah slovenskega kmeta in slabo pripravljeni novi zakonodaji o dolgot

Poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila o vse večjem političnem prevzemu medijev, ki smo mu priča z nastopom vlade Roberta Goloba. Prav tako je bila kritična do obremenitev, ki so jih zaradi Nature 2000 deležni slovenski kmetje. Zelo negativno pa je ocenila nov zakon o dolgotrajni oskrbi.

Alen Salihović

info evropska unija politika pogovor romana tomc kmetje mediji družba

7. 7. 2023
Romana Tomc o političnem prevzemu medijev, obremenitvah slovenskega kmeta in slabo pripravljeni novi zakonodaji o dolgot

Poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila o vse večjem političnem prevzemu medijev, ki smo mu priča z nastopom vlade Roberta Goloba. Prav tako je bila kritična do obremenitev, ki so jih zaradi Nature 2000 deležni slovenski kmetje. Zelo negativno pa je ocenila nov zakon o dolgotrajni oskrbi.

Alen Salihović

VEČ ...|7. 7. 2023
Romana Tomc o političnem prevzemu medijev, obremenitvah slovenskega kmeta in slabo pripravljeni novi zakonodaji o dolgot

Poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila o vse večjem političnem prevzemu medijev, ki smo mu priča z nastopom vlade Roberta Goloba. Prav tako je bila kritična do obremenitev, ki so jih zaradi Nature 2000 deležni slovenski kmetje. Zelo negativno pa je ocenila nov zakon o dolgotrajni oskrbi.

Alen Salihović

infoevropska unijapolitikapogovorromana tomckmetjemedijidružba

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 5. 2024
Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi

Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi

info komentar pogovor

Informativni prispevki

Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi
VEČ ...|10. 5. 2024
Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi

Radio Ognjišče

info komentar pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2024
Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

info majniška deklaracija politika pogovor marjan podobnik

Informativni prispevki

Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

VEČ ...|9. 5. 2024
Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

Manca Hribar

info majniška deklaracija politika pogovor marjan podobnik

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

info

Informativni prispevki

Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

info komentar politika družba

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Alen Salihović

info komentar politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

info

Informativni prispevki

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

info

Informativni prispevki

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

info politika

Informativni prispevki

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Informativni prispevki

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Alen Salihović

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|12. 5. 2024
Stara žena in glasbena knjiga

Starejša žena je nekega večera v Torinu vstopila ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Stara žena in glasbena knjiga

Starejša žena je nekega večera v Torinu vstopila ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 5. 2024
Dr. Žiga Turk: Evropske volitve in referendumske aktivnosti

V tokratni oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o bližajočih se evropskih volitvah, razmerah na slovenskem političnem parketu in referendumskih aktivnostih.

Dr. Žiga Turk: Evropske volitve in referendumske aktivnosti

V tokratni oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o bližajočih se evropskih volitvah, razmerah na slovenskem političnem parketu in referendumskih aktivnostih.

Tanja Dominko

politikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|10. 5. 2024
Vgradnja toplotnih črpalk in klimatskih naprav

V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.

Vgradnja toplotnih črpalk in klimatskih naprav

V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.

Tanja Dominko

svetovanjetoplotna črpalkaogrevanje

Sol in luč

VEČ ...|7. 5. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|12. 5. 2024
Duhovnik

Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.

Duhovnik

Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceAnton MajcenBarbara Kastelecšmarnice 2024Tvoj talent šteje

Moja zgodba

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž KoširJakob KoširMacesnova gorica

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 5. 2024
Del šmarnic

Letošnje šmarnice za otroke pripovedujejo o lepi poti misijonarja Andreja Majcna. Tokrat ste lahko slišali del, ko ga je Božja previdnost odnesla na Kitajsko. Opozorili smo vas na naš podcast Zgodbe za otroke.

Del šmarnic

Letošnje šmarnice za otroke pripovedujejo o lepi poti misijonarja Andreja Majcna. Tokrat ste lahko slišali del, ko ga je Božja previdnost odnesla na Kitajsko. Opozorili smo vas na naš podcast Zgodbe za otroke.

Jure Sešek

duhovnostmisijono šmarnicahmajcen

Z ljudmi na poti

VEČ ...|12. 5. 2024
Majo Jeranko, Slovenka v ZDA

Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini. 

Majo Jeranko, Slovenka v ZDA

Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini. 

Andrej Šinko

vzgojaduhovnostinfo