100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 3. 2025
Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar

V Sloveniji se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. Lani je bila 8,5 odstotna. Prodanih je bilo za približno 1,3 milijarde stanovanj, kar je slabih 15 odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki SURS-a. Manjše je bilo tudi število opravljenih transakcij. Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar razloge za omenjeno vidi v pomanjkanju stanovanj in rasti cen. To pa po njenih besedah vpliva tudi na najemni trg.

Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar

V Sloveniji se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. Lani je bila 8,5 odstotna. Prodanih je bilo za približno 1,3 milijarde stanovanj, kar je slabih 15 odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki SURS-a. Manjše je bilo tudi število opravljenih transakcij. Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar razloge za omenjeno vidi v pomanjkanju stanovanj in rasti cen. To pa po njenih besedah vpliva tudi na najemni trg.

info družba politika mladi

Informativni prispevki

Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar

V Sloveniji se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. Lani je bila 8,5 odstotna. Prodanih je bilo za približno 1,3 milijarde stanovanj, kar je slabih 15 odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki SURS-a. Manjše je bilo tudi število opravljenih transakcij. Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar razloge za omenjeno vidi v pomanjkanju stanovanj in rasti cen. To pa po njenih besedah vpliva tudi na najemni trg.

VEČ ...|28. 3. 2025
Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar

V Sloveniji se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. Lani je bila 8,5 odstotna. Prodanih je bilo za približno 1,3 milijarde stanovanj, kar je slabih 15 odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki SURS-a. Manjše je bilo tudi število opravljenih transakcij. Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar razloge za omenjeno vidi v pomanjkanju stanovanj in rasti cen. To pa po njenih besedah vpliva tudi na najemni trg.

Andrej Šinko

info družba politika mladi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2025
Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

info pogovor info

Informativni prispevki

Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

VEČ ...|25. 3. 2025
Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

Petra Stopar

info pogovor info

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2025
Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

info družba duhovnost izobraževanje mladi narava odnosi pogovor politika svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

VEČ ...|21. 3. 2025
Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

Radio Ognjišče

info družba duhovnost izobraževanje mladi narava odnosi pogovor politika svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 3. 2025
Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

info varuh pogovor komentar

Informativni prispevki

Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

VEČ ...|20. 3. 2025
Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

Radio Ognjišče

info varuh pogovor komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2025
Miran Videtič o delu vlade

Vladno koalcijo čaka še nekaj več kot leto mandata. V tem času namerava izpeljati zdravstveno in pokojninsko reformo in okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj. O omenjenem in kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje, je za naš radio spregovoril politični komentator Miran Videtič.

Miran Videtič o delu vlade

Vladno koalcijo čaka še nekaj več kot leto mandata. V tem času namerava izpeljati zdravstveno in pokojninsko reformo in okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj. O omenjenem in kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje, je za naš radio spregovoril politični komentator Miran Videtič.

info družba politika

Informativni prispevki

Miran Videtič o delu vlade

Vladno koalcijo čaka še nekaj več kot leto mandata. V tem času namerava izpeljati zdravstveno in pokojninsko reformo in okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj. O omenjenem in kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje, je za naš radio spregovoril politični komentator Miran Videtič.

VEČ ...|19. 3. 2025
Miran Videtič o delu vlade

Vladno koalcijo čaka še nekaj več kot leto mandata. V tem času namerava izpeljati zdravstveno in pokojninsko reformo in okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj. O omenjenem in kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje, je za naš radio spregovoril politični komentator Miran Videtič.

Andrej Šinko

info družba politika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2025
Škof Saje za Radio Ognjišče: V Rimu zaznavamo odsotnost papeža zaradi njegove hospitalizacije

V teh dneh poteka svetoletno romanje škofije Novo mesto v Rim in Vatikan. Vodi ga novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Prvi dan so romarji obiskali svete stopnice in baziliko sv. Janeza v Lateranu, kjer je škof vodil slovesno somaševanje. 

Škof Saje za Radio Ognjišče: V Rimu zaznavamo odsotnost papeža zaradi njegove hospitalizacije

V teh dneh poteka svetoletno romanje škofije Novo mesto v Rim in Vatikan. Vodi ga novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Prvi dan so romarji obiskali svete stopnice in baziliko sv. Janeza v Lateranu, kjer je škof vodil slovesno somaševanje. 

info pogovor romanje

Informativni prispevki

Škof Saje za Radio Ognjišče: V Rimu zaznavamo odsotnost papeža zaradi njegove hospitalizacije

V teh dneh poteka svetoletno romanje škofije Novo mesto v Rim in Vatikan. Vodi ga novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Prvi dan so romarji obiskali svete stopnice in baziliko sv. Janeza v Lateranu, kjer je škof vodil slovesno somaševanje. 

VEČ ...|13. 3. 2025
Škof Saje za Radio Ognjišče: V Rimu zaznavamo odsotnost papeža zaradi njegove hospitalizacije

V teh dneh poteka svetoletno romanje škofije Novo mesto v Rim in Vatikan. Vodi ga novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Prvi dan so romarji obiskali svete stopnice in baziliko sv. Janeza v Lateranu, kjer je škof vodil slovesno somaševanje. 

Radio Ognjišče

info pogovor romanje

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2025
Br. Štefan Kožuh o 12. obletnici izvolitve papeža Frančiška

Kapucin br. Štefan Kožuh je spregovoril o svojih spominih na 13. marec 2013 in o tem, katera dejanja in geste papeža Frančiška ga najbolj nagovarjajo.

Br. Štefan Kožuh o 12. obletnici izvolitve papeža Frančiška

Kapucin br. Štefan Kožuh je spregovoril o svojih spominih na 13. marec 2013 in o tem, katera dejanja in geste papeža Frančiška ga najbolj nagovarjajo.

info papež pogovor

Informativni prispevki

Br. Štefan Kožuh o 12. obletnici izvolitve papeža Frančiška

Kapucin br. Štefan Kožuh je spregovoril o svojih spominih na 13. marec 2013 in o tem, katera dejanja in geste papeža Frančiška ga najbolj nagovarjajo.

VEČ ...|13. 3. 2025
Br. Štefan Kožuh o 12. obletnici izvolitve papeža Frančiška

Kapucin br. Štefan Kožuh je spregovoril o svojih spominih na 13. marec 2013 in o tem, katera dejanja in geste papeža Frančiška ga najbolj nagovarjajo.

Radio Ognjišče

info papež pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

info politika komentar anketa

Informativni prispevki

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Radio Ognjišče

info politika komentar anketa

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 4. 2025
Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|3. 4. 2025
Kruh močnih, 24. del

Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?

Kruh močnih, 24. del

Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?

Radio Ognjišče

knjiga

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|3. 4. 2025
Berta Ambrož, Mireille Mathieu, Adamo in The Beatles

Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...  

Berta Ambrož, Mireille Mathieu, Adamo in The Beatles

Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin