Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta JerebičJože Bartolj

pogovor družba mladi

22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta JerebičJože Bartolj

VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta JerebičJože Bartolj

pogovordružbamladi

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

info

Informativni prispevki

Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

info komentar politika družba

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Alen Salihović

info komentar politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

info

Informativni prispevki

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

info

Informativni prispevki

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

info politika

Informativni prispevki

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Informativni prispevki

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Alen Salihović

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2024
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

info

Informativni prispevki

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

VEČ ...|25. 4. 2024
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

info narava turizem

Informativni prispevki

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

Nataša Ličen

info narava turizem

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|3. 5. 2024
Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Radio Ognjišče, d. Helena Jaklitsch

komentarpraznik deladelu čast in oblastdr. helena jaklitsch

Duhovna misel

VEČ ...|5. 5. 2024
Vesela stran ljubezni

V krščanstvu večkrat poudarjamo darujočo, ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vesela stran ljubezni

V krščanstvu večkrat poudarjamo darujočo, ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2024
Delovanje kulturnih društev na avstrijskem Koroškem - 2. del

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan. 

Delovanje kulturnih društev na avstrijskem Koroškem - 2. del

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|5. 5. 2024
Začetek prve svetovne vojne

Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.

Začetek prve svetovne vojne

Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 5. 2024
Misijonski otroci povezani po vsem svetu

Med misijonskimi dejavnostmi posebno mesto zavzema misijonska animacija otrok, ali bolje misijonsko delo otrok za otroke. Tako je na svetovni ravni organizirana mreža Svetega otroštva ali Misijonskega otroštva, ki je tudi ena od štirih papeških misijonskih družb. 

Misijonski otroci povezani po vsem svetu

Med misijonskimi dejavnostmi posebno mesto zavzema misijonska animacija otrok, ali bolje misijonsko delo otrok za otroke. Tako je na svetovni ravni organizirana mreža Svetega otroštva ali Misijonskega otroštva, ki je tudi ena od štirih papeških misijonskih družb. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2024
Delovanje kulturnih društev na avstrijskem Koroškem - 2. del

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan. 

Delovanje kulturnih društev na avstrijskem Koroškem - 2. del

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 5. 2024
25-letnica smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja

V ponedeljek, 29. aprila, je minilo 25 let od smrti odranskega duhovnika, Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Njegovo življenje, delo in osebnost ter župnijske in škofijske dogodke ob tem jubileju nam je približala Klavdija Dominko, postulatorka v postopku za Kozarjevo beatifikacijo in kanonizacijo, ki poteka od leta 2015.

25-letnica smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja

V ponedeljek, 29. aprila, je minilo 25 let od smrti odranskega duhovnika, Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Njegovo življenje, delo in osebnost ter župnijske in škofijske dogodke ob tem jubileju nam je približala Klavdija Dominko, postulatorka v postopku za Kozarjevo beatifikacijo in kanonizacijo, ki poteka od leta 2015.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 5. 2024
Prvi odzivi na odločbo o letošnjem odvzemu medvedov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.

Prvi odzivi na odločbo o letošnjem odvzemu medvedov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt