Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Za Radio Ognjišče sta pričakovanja od nove vlade izrazila podpredsednik Slovenske škofovske konference, murskosoboški škof Peter Štumpf in politični analitik Marko Balažic.

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo to nedeljo, 29. maja 2022, Slovenske šmarnice. Program se bo začel s sveto mašo in nadaljeval z duhovnim koncertom. Sodelujejo zbori iz Sel, Anton Foerster iz Ljubljane in stolni zbor Gospe Svete. Letos želijo povezati 950-letnico krške škofije in 50. obletnico škofijske sinode. Cerkev je bila na Koroškem tista, ki se je prva odprla slovenščini. Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti se bodo v nedeljo začele ob 11.15, nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada celovško-krške škofije. 

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je predstavil poročilo o delu ustavnega sodišča za leto 2021. Leto je zaznamovalo predvsem odločanje o številnih zahtevah in pobudah za presojo ustavnosti protikoronskih odlokov in zakonov. Ob tem je izpostavil visok pripad pobud in zahtev za ustavno presojo. Uspešno so jih rešili 1300, ostalo pa jim jih je še 100. Za komentar dela sodišča smo vprašali profesorja človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča. 

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja. V zgodovino Družine smo pogledali z njenim odgovornim urednikom Boštjanom Debevcem. Z njim se je pogovarjala Marta Jerebič.

V Mozaiku dneva smo gostili z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Z njo smo se pogovarjali o prazniku Dnevu upora proti okupatorju o katerem ima sama nemalo težav. Spregovorila je o tem, da bi bilo bolj prav, da bi govorili o dnevu upora proti trem totalitarizmom. Prav tako smo nekaj časa namenili praznovanju 30-letnice Slovenije in novi knjigi Zmagoslavno leto, ki opisuje osamosvojitveno zgodbo naše države Slovenije.

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.

Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino. 

Predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Franka Žgavec nam je predstavila tri dogodke, ki so jih pripravili ob praznovanju jubileja: dokumentarno razstavo “Iz vrednot v bogastvo”, slavnostno akademijo “Kamen na kamen” in dokumentarni film, ki se bodo zvrstili od danes do nedelje. 

Vstopili smo v drugi teden volilne kampanje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, ki prinaša zlasti nadaljevanje aktivnosti strank oziroma list na terenu ter številna soočenja njihovih stališč. Že prvi teden je minil v tem duhu ter v pričakovanju potrjevanj in žrebov kandidatnih list ter predstavitev kandidatov in programskih prioritet. O tem, kako ocenjuje prvi teden kampanje pa tudi soočenj smo vprašali publicista in prevajalca Francija Kindlhoferja.

V slovenski župniji oz. slovenskem misijonu svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so na praznik svetega Jožefa, 19. marca 2022, predstavili zbornik “Zlati sveti Rafael”. Posvečen je 50-letnici slovenske svetega Rafaela, 70-letnici prihoda slovenskih frančiškanov v Avstralijo, 70-letnici revije Misli in 30-letnici samostojne slovenske države. Več nam je povedal slovenski župnik v Sydneyju, frančiškan p. Darko Žnidaršič.

Luka Zorenč je ob vrnitvi iz Ukrajine, kjer je deloval humanitarno za pomoč civilistom, opisal kar je videl in doživel. “Pandorino skrinjo smo odprli”, pravi. Morale je med ljudmi veliko, toda znanja ni. V kriznih razmerah, ko vlada kaos na vseh področjih, vidiš veliko solidarnosti, pa tudi tiste, ki stisko drugega izrabljajo. Svet ni črno bel, tako je treba vedno gledati na to, pravi.

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Ob Dnevu žena, ko se veselimo nekaterih doseženih pravic žensk, na drugi strani pa se zavemo še vedno tudi številnih neslavnih dejstev na poti približevanja enakega položaja v družbi tako žensk kot moških, smo razmišljali, kakšni bi bili smiselni poudarki, ki bi prinesli rezultate in ne zgolj premlevanje visoko letečih besed, ki pa v realnosti nič ni spremenijo? Govorili smo z mag. Nastjo Mulej. 

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec. 

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

Ob srebrni medalji alpskega smučarja Žana Kranjca na veleslalomu na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu smo poklicali Jureta Franka. Ta je srebrno medaljo, prav tako v veleslalomu, osvojil daljnega leta 1984 na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Povedal nam je, kako je spremljal Kranjčev nastop in da gre res za velik dosežek.

Slovenija pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Tam se trenutno nahaja od 60 do 70 naših rojakov, za zdaj ni podatkov, da bi bil kdo v težavah, nam je povedal vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Ob stopnjevanju napetosti, ki smo mu priča, se to lahko hitro spremeni.

Napovedi o tem, komu od starih in novih političnih strank bo uspel preboj v parlament, dva meseca pred volitvami so za nekatere analitike še preuranjene. Pa vendar dodajajo, da imajo med novimi največ možnosti za uspeh Gibanje Svoboda in Naša dežela ter lista Povežimo Slovenijo. Med že obstoječimi strankami pa lahko visoko meri SDS, v parlament pa bi pa glede na ankete prišle še SD, Levica, NSi, LMŠ in po nekaterih ocenah tudi LMŠ. O tem, kaj lahko pričakujemo od volilne tekme, kaj pomenijo predvolilna povezovanja in tudi, kako je s parolo o novih obrazih smo se pogovarjali z novinarjem portala Domovina Petrom Meršetom.

V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Z avstrijske Štajerske je na Klepet na kongresu prišla Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša.

Klepet na kongresu je gostil tudi Rudija Vouka, odvetnika z avstrijske Koroške, predsednika Koroško slovenskih pravnikov, ki je dejaven pri iniciativi Skup in Narodnem svetu koroških Slovencev.

V projektu Klepet na kongresu je bil z nami tudi Damijan Terpin, odvetnik iz Italije, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Na Klepet na kongresu smo povabili tudi Vero in Mira Malnarja iz Prezida na Hrvaškem.

Na Klepetu na kongresu sta bila pred mikrofonom tudi Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem in Jože Hirnök, njen predhodnik na tej funkciji od leta 1990.

Na Kongresu na klepetu smo gostili tudi rojaka iz Italije. Ivo Jevnikar je bil dolga leta časnikar, še vedno pa je publicist in javni delavec v Trstu.

Na Kongresu na klepetu smo gostili tudi sogovornika iz sosednje Italije, očeta in sina, doma iz Gorice. Dr. Karlo je kemik, p. David pa jezuit in deluje v Ljubljani.

Prihaja serija podražitev prehrambenih izdelkov. Narekujejo jih okoliščine, pravijo živilska podjetja in ob tem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Poklicali smo na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, naša sogovornica je bila direktorica dr. Tatjana Zagorc.

Na Gorenjskem je znova oživela pobuda o univerzi. Tamkajšnji župani želijo vanjo povezati raziskovalne in pedagoške ustanove, ki bi tako združile znanje in tudi bolje sodelovale. Zamisel, ki ni prva te vrste, je že na mizah vlade, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter državnega zbora. V Kranju se med drugim nahajata dislocirana enota Evropske pravne fakultete ter Fakulteta za državne in evropske študije, ki sta članici Nove univerze. Za naš radio je spregovoril njen rektor dr. Matej Avbelj, vprašali smo ga tudi, kje vidi največje težave visokega šolstva v Sloveniji in kako jih rešiti.

Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.

Neli in Karmen Zidar Kos sta priznani citrarki. Po celjski glasbeni gimnaziji sta v Munchnu zaključili Visoko šolo za glasbo in gledališče. Po več letih življenja in dela v tujini, zdaj v Sloveniji poučujeta citre in klavir v več glasbenih šolah. Sta profesionalni glasbenici, z željo predstaviti citre kot vsestranski instrument, enakovreden ostalim klasičnim glasbilom. Izdali sta zgoščenko božičnih pesmi in skladb Božična skrivnost.   

Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. 

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.