Is podcast Uporaba umetne inteligence v logistiki, proizvodnji in ostalih področjih industrije Is podcast
Uporaba umetne inteligence v logistiki, proizvodnji in ostalih področjih industrije

QLECTOR je podjetje, kjer razvijajo rešitve za industrijske procese, ki temeljijo na umetni inteligenci, pomagajo načrtovalcem ustvariti optimalne in realistične proizvodne načrte. Uporabljajo umetno inteligenco za digitalizacijo najboljših praks in avtomatizacijo ponovljivih nalog. Izboljšajo prenos informacij s samodejnim posredovanjem načrtov v delavnico in obveščanjem o ustreznih spremembah ter dogodkih. Govorili smo z vodjo razvoja pri QLECTOR-ju, Viktorjem Jovanovskim.  

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

3. 2. 2022
Uporaba umetne inteligence v logistiki, proizvodnji in ostalih področjih industrije

QLECTOR je podjetje, kjer razvijajo rešitve za industrijske procese, ki temeljijo na umetni inteligenci, pomagajo načrtovalcem ustvariti optimalne in realistične proizvodne načrte. Uporabljajo umetno inteligenco za digitalizacijo najboljših praks in avtomatizacijo ponovljivih nalog. Izboljšajo prenos informacij s samodejnim posredovanjem načrtov v delavnico in obveščanjem o ustreznih spremembah ter dogodkih. Govorili smo z vodjo razvoja pri QLECTOR-ju, Viktorjem Jovanovskim.  

Nataša Ličen

VEČ ...|3. 2. 2022
Uporaba umetne inteligence v logistiki, proizvodnji in ostalih področjih industrije

QLECTOR je podjetje, kjer razvijajo rešitve za industrijske procese, ki temeljijo na umetni inteligenci, pomagajo načrtovalcem ustvariti optimalne in realistične proizvodne načrte. Uporabljajo umetno inteligenco za digitalizacijo najboljših praks in avtomatizacijo ponovljivih nalog. Izboljšajo prenos informacij s samodejnim posredovanjem načrtov v delavnico in obveščanjem o ustreznih spremembah ter dogodkih. Govorili smo z vodjo razvoja pri QLECTOR-ju, Viktorjem Jovanovskim.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 12. 2022
Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

duhovnost pogovor odnosi prazniki vzgoja

Ni meje za dobre ideje

Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

VEČ ...|8. 12. 2022
Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

Nataša Ličen

duhovnost pogovor odnosi prazniki vzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 12. 2022
Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

šport

Ni meje za dobre ideje

Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

VEČ ...|1. 12. 2022
Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Nataša Ličen

šport

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 11. 2022
Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba narava energija

Ni meje za dobre ideje

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

VEČ ...|24. 11. 2022
Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba narava energija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 11. 2022
Kozje mleko

Simona Anžlovar je predstavila idejo od kod in zakaj so se na kmetiji Anžlovar pred leti odločili za koze in kakšne izdelke danes nudijo, poleg svežega mleka, še raznovrstne proizvode iz svežega kakovostnega kozjega mleka.   

Kozje mleko

Simona Anžlovar je predstavila idejo od kod in zakaj so se na kmetiji Anžlovar pred leti odločili za koze in kakšne izdelke danes nudijo, poleg svežega mleka, še raznovrstne proizvode iz svežega kakovostnega kozjega mleka.   

podjetništvo kmetijstvo narava okolje inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Kozje mleko

Simona Anžlovar je predstavila idejo od kod in zakaj so se na kmetiji Anžlovar pred leti odločili za koze in kakšne izdelke danes nudijo, poleg svežega mleka, še raznovrstne proizvode iz svežega kakovostnega kozjega mleka.   

VEČ ...|17. 11. 2022
Kozje mleko

Simona Anžlovar je predstavila idejo od kod in zakaj so se na kmetiji Anžlovar pred leti odločili za koze in kakšne izdelke danes nudijo, poleg svežega mleka, še raznovrstne proizvode iz svežega kakovostnega kozjega mleka.   

Nataša Ličen

podjetništvo kmetijstvo narava okolje inovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 11. 2022
Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

VEČ ...|10. 11. 2022
Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 11. 2022
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

VEČ ...|3. 11. 2022
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 10. 2022
Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

odnosi ideja kulinarika spomin

Ni meje za dobre ideje

Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

VEČ ...|28. 10. 2022
Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Nataša Ličen

odnosi ideja kulinarika spomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 10. 2022
Leseni izdelki Cer

Valerija in njen mož Srečko Cer izdelujeta kakovostne izdelke iz lesa, v zadnjih letih sta se posebej izpopolnila v izdelovanju lesenih igrač. Še vedno pa so njuna ljubezen tudi različne miniature in spominki, ki imajo velikokrat tudi uporabno vrednost. Valerijo smo srečali na sejmu v Gornji Radgoni in spoznali njuno zgodbo. To je bila njuna dobra ideja po moževi nesreči, ki sta jo razvila do profesionalne ravni. 

Leseni izdelki Cer

Valerija in njen mož Srečko Cer izdelujeta kakovostne izdelke iz lesa, v zadnjih letih sta se posebej izpopolnila v izdelovanju lesenih igrač. Še vedno pa so njuna ljubezen tudi različne miniature in spominki, ki imajo velikokrat tudi uporabno vrednost. Valerijo smo srečali na sejmu v Gornji Radgoni in spoznali njuno zgodbo. To je bila njuna dobra ideja po moževi nesreči, ki sta jo razvila do profesionalne ravni. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Leseni izdelki Cer

Valerija in njen mož Srečko Cer izdelujeta kakovostne izdelke iz lesa, v zadnjih letih sta se posebej izpopolnila v izdelovanju lesenih igrač. Še vedno pa so njuna ljubezen tudi različne miniature in spominki, ki imajo velikokrat tudi uporabno vrednost. Valerijo smo srečali na sejmu v Gornji Radgoni in spoznali njuno zgodbo. To je bila njuna dobra ideja po moževi nesreči, ki sta jo razvila do profesionalne ravni. 

VEČ ...|27. 10. 2022
Leseni izdelki Cer

Valerija in njen mož Srečko Cer izdelujeta kakovostne izdelke iz lesa, v zadnjih letih sta se posebej izpopolnila v izdelovanju lesenih igrač. Še vedno pa so njuna ljubezen tudi različne miniature in spominki, ki imajo velikokrat tudi uporabno vrednost. Valerijo smo srečali na sejmu v Gornji Radgoni in spoznali njuno zgodbo. To je bila njuna dobra ideja po moževi nesreči, ki sta jo razvila do profesionalne ravni. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|8. 12. 2022
Ustanovitev Družbe svetega otroštva

Škof, ki smo ga spoznali včeraj, je po vrnitvi iz Združenih držav dobil zamisel kako bi otroke v svoji škofiji opozoril na lačne vrstnike v svetu. Povabil jih je k molitvi zanje in darovanju drobiža za misijone. Rodila se je velika akcija, ki je malu imela člane po vsem svetu.

Ustanovitev Družbe svetega otroštva

Škof, ki smo ga spoznali včeraj, je po vrnitvi iz Združenih držav dobil zamisel kako bi otroke v svoji škofiji opozoril na lačne vrstnike v svetu. Povabil jih je k molitvi zanje in darovanju drobiža za misijone. Rodila se je velika akcija, ki je malu imela člane po vsem svetu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2022
Škof Jamnik v Argentini

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Škof Jamnik v Argentini

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|6. 12. 2022
Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež

komentardružbavzgojaotroci

Doživetja narave

VEČ ...|25. 11. 2022
Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Tanja Dominko

svetovanjezaposlovanjeinvalidi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 12. 2022
Igor Omerza o knjigi Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza o knjigi Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIgor OmerzaKocbekPahorJančar in UDBAUDBA

Spominjamo se

VEČ ...|9. 12. 2022
Spominjamo se dne 9. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 12. 2022
Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

s. Meta Potočnik

duhovnostdobrotamladi

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Tanja Dominko

svetovanjezaposlovanjeinvalidi