Večina dan začne s kavo. Toda vsem ne tekne oziroma bi jo z veseljem nadomestili s čim bolj zdravim in hranljivim. Se še spomnite čudovitega vonja cikorijine kave in topline iz babičine kuhinje? Tako sta v zgodbo vstopila študenta Jakob Osredkar in Teja Horvat ter začela razvijati idejo obuditve okusov preteklosti in jih popestrila z novimi naravnimi aromami. Ustvarila sta kakovosten, hranljiv cikorijin napitek Chicory Time z raznovrstnimi okusi, s tem pa vsakemu popestriti dan in pričarati pravo doživetje okusov.
Večina dan začne s kavo. Toda vsem ne tekne oziroma bi jo z veseljem nadomestili s čim bolj zdravim in hranljivim. Se še spomnite čudovitega vonja cikorijine kave in topline iz babičine kuhinje? Tako sta v zgodbo vstopila študenta Jakob Osredkar in Teja Horvat ter začela razvijati idejo obuditve okusov preteklosti in jih popestrila z novimi naravnimi aromami. Ustvarila sta kakovosten, hranljiv cikorijin napitek Chicory Time z raznovrstnimi okusi, s tem pa vsakemu popestriti dan in pričarati pravo doživetje okusov.
Večina dan začne s kavo. Toda vsem ne tekne oziroma bi jo z veseljem nadomestili s čim bolj zdravim in hranljivim. Se še spomnite čudovitega vonja cikorijine kave in topline iz babičine kuhinje? Tako sta v zgodbo vstopila študenta Jakob Osredkar in Teja Horvat ter začela razvijati idejo obuditve okusov preteklosti in jih popestrila z novimi naravnimi aromami. Ustvarila sta kakovosten, hranljiv cikorijin napitek Chicory Time z raznovrstnimi okusi, s tem pa vsakemu popestriti dan in pričarati pravo doživetje okusov.
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.
Ni meje za dobre ideje
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Ni meje za dobre ideje
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Ni meje za dobre ideje
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
Spanje je zelo pomembno. Vse bolj se uveljavljajo posamezniku prilagojena ležišča. Pri iskanju pravega so vključili tudi umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Spanje je zelo pomembno. Vse bolj se uveljavljajo posamezniku prilagojena ležišča. Pri iskanju pravega so vključili tudi umetno inteligenco.
Sol in luč
V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.
Kmetijska oddaja
Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.
Pogovor o
V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Komentar tedna
Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali.
Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Romanje je bilo svetoletno, saj je bil cilj romanja Rim in srečanje s papežem Leonom XIV. ob jubilejnem romanju športnikov z vsega sveta.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav se je včeraj udeležilo prireditve Dobrodošli doma v Novi Gorici. Program se je začel na Sveti Gori, kjer je opoldansko sveto mašo daroval dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldne so se obiskovalci na Bevkovem trgu ustavljali ob stojnicah s ponudbo hrane in rokodelskih izdelkov, osrednjo prireditev pa so začeli godbeniki z obeh strani meje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je rojake spodbujal k sodelovanju za Slovenijo in jih čestital ob prihajajočem dnevu državnosti. Med nastopi rojakov iz različnih držav so spomnili na številne Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi. Pred nastopom ansambla Saša Avsenika so predvajali tudi glasbeno čestitko, pri kateri so sodelovali rojaki z vseh kontinentov.