Is podcast
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.
Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.
Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.
Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj.
Ni meje za dobre ideje
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Ni meje za dobre ideje
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Ni meje za dobre ideje
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Ni meje za dobre ideje
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Ni meje za dobre ideje
Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja.
Ni meje za dobre ideje
Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.
Ni meje za dobre ideje
V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem.
Ni meje za dobre ideje
V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem.
Ni meje za dobre ideje
Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.
Ni meje za dobre ideje
Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.
Ni meje za dobre ideje
V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar.
Ni meje za dobre ideje
V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar.
Ni meje za dobre ideje
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Ni meje za dobre ideje
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Glasbeni medgeneracijski večer
Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.
Globine
Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.
Spoznanje več, predsodek manj
Govorili smo o ukinjenem spominskem dnevu žrtev komunizma; vprašali smo se, zakaj se zanikanje povojnega genocida nad Slovenci vedno ponavlja. Prav tako pa smo se dotaknili tragičnih dogodkov medvrstniškega nasilja, ki nam sporočajo tudi to, kako nujna je ponovna refleksija o vzgoji.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. maj 2023 ob 05-ih
Radijski misijon 2023
Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj.
Za življenje
Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju.