O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik.
O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik.
O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Duhovna misel
Ko sta David in njegov oče nekega dne kopala na zelenjavnem vrtu za hišo, sta naletela na večjo skalo. »Morala jo bova prestaviti,« je rekel ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Radijski roman
Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.
Via positiva
Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.