Is podcast
Ob 26. obletnici Radia Ognjišče smo vodjo marketinga mag. Uršo Sešek vprašali o iskanju inovativnih poti, po zaslugi katerih pišemo zgodbo, ki pritegne poslušalce.
Ob 26. obletnici Radia Ognjišče smo vodjo marketinga mag. Uršo Sešek vprašali o iskanju inovativnih poti, po zaslugi katerih pišemo zgodbo, ki pritegne poslušalce.
Ob 26. obletnici Radia Ognjišče smo vodjo marketinga mag. Uršo Sešek vprašali o iskanju inovativnih poti, po zaslugi katerih pišemo zgodbo, ki pritegne poslušalce.
Ni meje za dobre ideje
V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.
Ni meje za dobre ideje
V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.
Ni meje za dobre ideje
Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav.
Ni meje za dobre ideje
Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav.
Ni meje za dobre ideje
Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi. Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom.
Ni meje za dobre ideje
Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi. Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom.
Ni meje za dobre ideje
Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov. Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu.
Ni meje za dobre ideje
Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov. Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu.
Ni meje za dobre ideje
Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.
Ni meje za dobre ideje
Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.
Ni meje za dobre ideje
Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.
Ni meje za dobre ideje
Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.
Ni meje za dobre ideje
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
Ni meje za dobre ideje
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
Ni meje za dobre ideje
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in kuharski mojster.
Ni meje za dobre ideje
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in kuharski mojster.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Sol in luč
Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.
Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.
Svetovalnica
Planinska poletna sezona se preveša, a izletnikov, planincev in drugih obiskovalcev bo v gorah veliko tudi v prihodnjih tednih, če bo vreme to omogočalo. Slišali ste nekaj koristnih nasvetov, ki vam utegnejo priti zelo prav. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, vabljeni k sodelovanju!
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.
Pogovor o
Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.