Poletne viže
VEČ ...|17. 7. 2018
Poletne viže
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Narodnozabavne, instrumentale ter legendarne skladbe
V oddaji smo poslušali instrumentalne skladbe starejšega datuma. Z nami so bili ans. Zupan, Slovenski zvoki, ans. Petra Finka, ans. Mihe Dovžana, ans. Borisa Kovačiča in Štajerskih 7.
Melodije s harmoniko
Narodnozabavne, instrumentale ter legendarne skladbe
VEČ ...|18. 12. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Instrumentalne narodonozabavne uspešnice
Klemen Rošer je uveljavljeni glasbenik, harmonikar, avtor ter mentor. V času svojega delovanja je izdal več glasbenih albumov, ki odražajo njegova obdobja ustvarjanja ter razmišljanja. Tudi Klemen Leben je vrhunski harmonikar ter avtor mnogih melodij. V tokratni oddaji smo slišali skladbe omenjenih avtorjev, pa tudi instrumentale izpod prstov ansambla Lojzeta Slaka, Alpskega kvinteta in ansambla Saša ter Slavka Avsenika.
Melodije s harmoniko
Instrumentalne narodonozabavne uspešnice
VEČ ...|11. 12. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Gregor Avsenik, predstavitev novega albuma Morda pa nekoč
Gregor Avsenik je predstavil svoj novi glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč, ki vsebuje petnajst pesmi, ki jih je posnel z ansamblom Saša Avsenika in Moniko Avsenik.
Melodije s harmoniko
Gregor Avsenik, predstavitev novega albuma Morda pa nekoč
VEČ ...|4. 12. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Ansambli: Pik, Želja in Mladika
V oddaji smo predstavili novosti, ki so jih pripravili ansambli Pik, Želja in Mladika.
Melodije s harmoniko
Ansambli: Pik, Želja in Mladika
VEČ ...|27. 11. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Ansambel Banovšek
Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.
Melodije s harmoniko
Ansambel Banovšek
VEČ ...|20. 11. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Slovenski zvoki, Banovšek, Sekstakord
V tokratni oddaji smo slišali sveže melodije ansamblov Slovenski zvoki, Banovšek, Štirje kovači in Seskstakord.
Melodije s harmoniko
Slovenski zvoki, Banovšek, Sekstakord
VEČ ...|13. 11. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Ansambli na gala koncertu 2018
V tokratni oddaji smo razkrili nekaj zanimivosti o narodnozabavnih ansamblih, ki bodo nastopili na letošnjem gala koncertu v Cankarjevem domu.
Melodije s harmoniko
Ansambli na gala koncertu 2018
VEČ ...|6. 11. 2018
Melodije s harmoniko
VEČ ... |
Monika Avsenik, Jože Potrebuješ
V Tokratni oddaji smo se pogovarjali z Moniko Avsenik in Jožetom Potrebuješem.
Melodije s harmoniko
Monika Avsenik, Jože Potrebuješ
VEČ ...|30. 10. 2018
Melodije s harmoniko
Oddaja o slovenski narodnozabavni glasbi v kateri predstavljamo nove skladbe ansamblov, obletnice, koncerte, zanimivosti ter razvoj od godčevske glasbe izpred dobrih 60. let vse do danes. Danes domača glasba predstavlja nek sodobni kulturni pojav, ki tvori trenutno ljudsko glasbo na sodoben način in je v zadnjem desetletju svojevrsten fenomen med mladimi poslušalci. To je tudi vrednota za ohranjanje slovenske nacionalne zavednosti, po drugi strani pa tudi odgovornost mladih izvajalcev, saj posredno oblikujejo določen množični okus pri poslušalcih. Oddajo "Melodije s harmoniko" je leta 2019 nadomestila oddaja “S harmoniko po domače”, ki je na sporedu vsak četrti petek v mesecu kot narodno zabavna vsebina Petkovih večerov.
Priporočamo
|
Aktualno
Sol in luč
VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Srečanja
VEČ ... |
Paliativna oskrba
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Doživetja narave
VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika
Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.
Program zadnjega tedna
VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Moja generacija
VEČ ... |
Informatik Borut Španovič in študentka Petra Erzar.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.