Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Marjana Debevec

družinaduhovnostkatehezapapež

7. 1. 2020
Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Marjana Debevec

VEČ ...|7. 1. 2020
Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Marjana Debevec

družinaduhovnostkatehezapapež

VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.
Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Marjana Debevec Blaž Lesnik

odnosi vzgoja duhovnost otroci koronavirus

Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.
VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Marjana Debevec Blaž Lesnik

odnosi vzgoja duhovnost otroci koronavirus

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič
V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.
Ferdinanda Marinčič
V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družba odnosi pogovor

Ferdinanda Marinčič
V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.
VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič
V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družba odnosi pogovor

VEČ ...|3. 3. 2020
Štefka in Peter Dolenc
Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.
Štefka in Peter Dolenc
Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.

Marjana Debevec

duhovnost odnosi pogovor družba

Štefka in Peter Dolenc
Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.
VEČ ...|3. 3. 2020
Štefka in Peter Dolenc
Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.

Marjana Debevec

duhovnost odnosi pogovor družba

VEČ ...|4. 2. 2020
Priprave na svetovno srečanje družin
Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.
Priprave na svetovno srečanje družin
Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

duhovnost odnosi pogovor

Priprave na svetovno srečanje družin
Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|4. 2. 2020
Priprave na svetovno srečanje družin
Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

duhovnost odnosi pogovor

VEČ ...|3. 12. 2019
O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.
O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

Marjana Debevec

družba duhovnost odnosi pogovor papež

O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.
VEČ ...|3. 12. 2019
O molitvi v družini ter skrbi za druge
Z nami so bili duhovnik Rafko Klemenčič ter Vilma in Dani Siter. Z gosti smo zaključili pogovor o papeževi spodbudi Radost ljubezni. Govorili smo o molitvi v družini ter skrbi za druge, da se v svetu nihče ne bi počutil samega.

Marjana Debevec

družba duhovnost odnosi pogovor papež

VEČ ...|5. 11. 2019
Družinska duhovnost 1 del
Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.
Družinska duhovnost 1 del
Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor

Družinska duhovnost 1 del
Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.
VEČ ...|5. 11. 2019
Družinska duhovnost 1 del
Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Marjana Debevec

družba duhovnost odnosi papež pogovor

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Marjana Debevec

družba duhovnost odnosi papež pogovor

VEČ ...|3. 9. 2019
Radost ljubezni
V družinski katehezi smo goste - Vilmo in Danija Siter ter duhovnika Rafka Klemenčiča - povprašali, kako so preživeli poletje ter kaj bi svetovali staršem, za ketere je pogosto september najbolj stresen mesec. Kako ohraniti mir v srcu in v odnosih s svojimi bližnjimi, je včasih prava umetnost. Nadaljevali pa smo tudi s prebiranjem papeževe spodbude Radost ljubezni in se dotaknili medijsko najbolj izpostavljenega osmega poglavja, ki govori o pastoralnem spremljanju ločenih v novih zvezah.
Radost ljubezni
V družinski katehezi smo goste - Vilmo in Danija Siter ter duhovnika Rafka Klemenčiča - povprašali, kako so preživeli poletje ter kaj bi svetovali staršem, za ketere je pogosto september najbolj stresen mesec. Kako ohraniti mir v srcu in v odnosih s svojimi bližnjimi, je včasih prava umetnost. Nadaljevali pa smo tudi s prebiranjem papeževe spodbude Radost ljubezni in se dotaknili medijsko najbolj izpostavljenega osmega poglavja, ki govori o pastoralnem spremljanju ločenih v novih zvezah.

Marjana Debevec

družba duhovnost odnosi

Radost ljubezni
V družinski katehezi smo goste - Vilmo in Danija Siter ter duhovnika Rafka Klemenčiča - povprašali, kako so preživeli poletje ter kaj bi svetovali staršem, za ketere je pogosto september najbolj stresen mesec. Kako ohraniti mir v srcu in v odnosih s svojimi bližnjimi, je včasih prava umetnost. Nadaljevali pa smo tudi s prebiranjem papeževe spodbude Radost ljubezni in se dotaknili medijsko najbolj izpostavljenega osmega poglavja, ki govori o pastoralnem spremljanju ločenih v novih zvezah.
VEČ ...|3. 9. 2019
Radost ljubezni
V družinski katehezi smo goste - Vilmo in Danija Siter ter duhovnika Rafka Klemenčiča - povprašali, kako so preživeli poletje ter kaj bi svetovali staršem, za ketere je pogosto september najbolj stresen mesec. Kako ohraniti mir v srcu in v odnosih s svojimi bližnjimi, je včasih prava umetnost. Nadaljevali pa smo tudi s prebiranjem papeževe spodbude Radost ljubezni in se dotaknili medijsko najbolj izpostavljenega osmega poglavja, ki govori o pastoralnem spremljanju ločenih v novih zvezah.

Marjana Debevec

družba duhovnost odnosi

VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje pogovor vzgoja

Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.
VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje pogovor vzgoja

VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje mladi odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje mladi odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja

VEČ ...|4. 6. 2019
Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.
Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi narava odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja

Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.
VEČ ...|4. 6. 2019
Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi narava odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja

VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

družba odnosi pogovor

Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

družba odnosi pogovor

VEČ ...|2. 4. 2019
Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.
Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor

Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.
VEČ ...|2. 4. 2019
Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor

VEČ ...|5. 3. 2019
Kako vzgajati?
V družinski katehezi smo govorili o vzgoji, pa tudi o drugih zakonskih in družinskih tematikah. Z nami so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
Kako vzgajati?
V družinski katehezi smo govorili o vzgoji, pa tudi o drugih zakonskih in družinskih tematikah. Z nami so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

otroci mladi odnosi vzgoja svetovanje

Kako vzgajati?
V družinski katehezi smo govorili o vzgoji, pa tudi o drugih zakonskih in družinskih tematikah. Z nami so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|5. 3. 2019
Kako vzgajati?
V družinski katehezi smo govorili o vzgoji, pa tudi o drugih zakonskih in družinskih tematikah. Z nami so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

otroci mladi odnosi vzgoja svetovanje

VEČ ...|5. 2. 2019
Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?
V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.
Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?
V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje mladi odnosi papež otroci pogovor

Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?
V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.
VEČ ...|5. 2. 2019
Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?
V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje mladi odnosi papež otroci pogovor

VEČ ...|1. 1. 2019
Smem, hvala, oprosti
Papež vedno znova ponavlja zakoncem 3 besede: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
Smem, hvala, oprosti
Papež vedno znova ponavlja zakoncem 3 besede: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!

Marjana Debevec

duhovnost odnosi družina

Smem, hvala, oprosti
Papež vedno znova ponavlja zakoncem 3 besede: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
VEČ ...|1. 1. 2019
Smem, hvala, oprosti
Papež vedno znova ponavlja zakoncem 3 besede: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!

Marjana Debevec

duhovnost odnosi družina

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|31. 5. 2020
Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Jože Bartolj

spominJanez JuhantAnton MahničFilip TerčeljLojze GrozdeLambert Erlich

Duhovna misel

VEČ ...|2. 6. 2020
Kar je njegovo

In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)

Kar je njegovo

In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 6. 2020
Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju

Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju

Jože Bartolj

kulturaMiha Firšt

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Spominjamo se

VEČ ...|2. 6. 2020
Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče