Rok Blažič: Čakajoč na rakete

Prebivalci Bejruta, ki so se 4. avgusta spominjali četrte obletnice uničujoče eksplozije v pristanišču, se zdaj pripravljajo na nov udarec usode. Čakajoč na rakete se pripravljajo tudi Izraelci. Večina jih poskuša nadaljevati z vsakdanjim življenjem, ob stalni zavesti, da se lahko v trenutku sesuje v prah.

Rok Blažič

komentar

8. 8. 2024
Rok Blažič: Čakajoč na rakete

Prebivalci Bejruta, ki so se 4. avgusta spominjali četrte obletnice uničujoče eksplozije v pristanišču, se zdaj pripravljajo na nov udarec usode. Čakajoč na rakete se pripravljajo tudi Izraelci. Večina jih poskuša nadaljevati z vsakdanjim življenjem, ob stalni zavesti, da se lahko v trenutku sesuje v prah.

Rok Blažič

VEČ ...|8. 8. 2024
Rok Blažič: Čakajoč na rakete

Prebivalci Bejruta, ki so se 4. avgusta spominjali četrte obletnice uničujoče eksplozije v pristanišču, se zdaj pripravljajo na nov udarec usode. Čakajoč na rakete se pripravljajo tudi Izraelci. Večina jih poskuša nadaljevati z vsakdanjim življenjem, ob stalni zavesti, da se lahko v trenutku sesuje v prah.

Rok Blažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|28. 8. 2025
Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

komentar

Komentar Družina

Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

VEČ ...|28. 8. 2025
Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

Nada Zupančič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 8. 2025
Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

komentar

Komentar Družina

Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

VEČ ...|21. 8. 2025
Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

Bogomir Štefanič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 8. 2025
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

komentar

Komentar Družina

Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

VEČ ...|14. 8. 2025
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

Ana Pavec Družina

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 8. 2025
Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!

Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!

komentar

Komentar Družina

Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!
VEČ ...|7. 8. 2025
Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!

Erika Jazbar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|31. 7. 2025
Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

komentar

Komentar Družina

Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

VEČ ...|31. 7. 2025
Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

Jaro Kneževič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|24. 7. 2025
Jure Babnik: Otroci so dragoceni

Jure Babnik: Otroci so dragoceni

komentar

Komentar Družina

Jure Babnik: Otroci so dragoceni
VEČ ...|24. 7. 2025
Jure Babnik: Otroci so dragoceni

Jure Babnik

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|17. 7. 2025
Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?

Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?

komentar

Komentar Družina

Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?
VEČ ...|17. 7. 2025
Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?

Peter Kokotec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

komentar

Komentar Družina

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Komentar Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Janez Dolinar

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 8. 2025
Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 8. 2025
Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Robert Božič

kmetijstvodosevkiozelenitevmodrikasti jezikAGRA

Sol in luč

VEČ ...|26. 8. 2025
dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

Tadej Sadar

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 8. 2025
Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|30. 8. 2025
Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnost